hahahahahaha zajček.. kaj ti to .. neki o .. a štalah pa kvadrih :))))))))))))))))))

Ne, Janiiiiiiiiiiiiii, boril smo se za jajca na oko
in za kozarc kuhanga vina, pa še za en micen
štampeljček žganice zravno …………….. za to
smo se boril, samo za to …………

no ja.. jajca na oko… ok, če ni boljšga je tud dober :))))) za šilce… noooooooooooo, to je že drugače, za vinčeka… za enega dobrega vinčeka pa.. do kolen v zaseko… če je kej klobas not :)))

nornhause imam :))))))))))

sej bo boljše zajček :)))))) se beremo zvečer, al pa jutr :)))

cmoka, pa reši se te… nore hiše ;)))))))

Ej, Jani, a niso klobase notri, če greš do
kolen notri v zaseko?

Uno o jajcih …… eh, to so tudi ene sorte spomini in nostalgija in borba tudi.

Se spominjaš časov, ka nas je zjutraj, ma ne nas, mene in to v času, ko sem bila na shujševalni dieti preljubi Saško že zjutraj zrajcal z “vidnim, občutenim, slišnim, vonjavim” na domačem maslu pečenem jajcu na oko …. s hrustljavo zapečeno skorjico, bemtiš, pa tisto lepo rumeno sončno pikona sredi, pa vonj po maslu, ej, bogami, ko so se mi tukaj na tej strani ob njegovem opisovanju “te njegove jutranje” požrtije cedile sline, da že govoriti več nisem mogla, tako polna usta “niča” sem imela. Kristus, a se ti samo spomniš tistega štrenastega pisanja o teh pečenih jajcih po tem, ko sem “zarjula” na ves glas, naj neha, ker sem lačna, ker sem na dieti, ker ……. kaj šele se je po tem začelo, kako je ta vrag vragasti posojnski začel “risati in jesti” pečeno jajce ……… o bog, nikoli ne bom tega pozabila, nikoli……

a bo res ? Potem bom tole še malo zdržala :)) obljubi ! :))))))))))
oki, se beremo potem …
pozdravček pa cmokec !

zdajle ti pošiljam že lepo popoldne. Jaz sem že konec :))))))))))

heheheh aha se spominjamo ja,,,