Polna luna ….
Ja, če ti tako praviš, bi bilo samo še za
preizkusiti. O Mileninem zavetišču pa že
dolgo nisem nič ne slišala, ne brala, sicer pa
ti po pravici povem, da si sploh ne morem
ustvariti prave slike v zvezi s to zadevo? Mi
je pa hudo za vso tisto pasjo družino, ki se
je znašla v takem zosu! Če ima čovek žival,
naj zanjo skrbi tako, kot je potrebno skrbeti,
če tega ne zmore ali ni sposoben, bolje, da
živali nima.
Ja, tak način dela z živalmi je zločin. Nekoč
nas je na enem forumu nekdo napotil na internetne
strani, kjer je nekdo prikazal slike o teh psih, o njihovem
trpljenju in nezaceljenih ranah, pa pisanje je bilo tudi
zraven. Ti povem po pravici, da od samega zgražanja,
od groze in žalosti niti nisem mogla vsega pogledati
in prebrati. Bilo mi je preveč hudo. In tudi sama sem
pomislila, le kako lahko ženska brez kakršnihkoli
prihodkov skrbi za toliko psov. To mi je dalo misliti
in ravno to me je tudi napejalo na misel, da ne more
biti vse lepo in prav.
Zdaj se pa moram posloviti. Lahko noč želim vsem vam
in na lepo, veselo, prijetno, sproščeno klepetanje in
branje jutri zjutraj. Jani, zagotovo te pozdavim zjutraj!
Lahko nočko, lepe sanje, sanje o …………………………..
Sedaj pa, Marija,videti je,da so vsi pospali,jaz pa tudi grem,da bo jutri spočit.
Lunco in vse zvezdice je premagal čas jesenske megle.
Magla svuda,svuda oko nas…. Duši bi se nocoj prilegla vsaj
svetla noč,bomo pa jutra počakali,ki sledil mu bo nov dan:Tedaj trenutku bom zaklical:” Verveile doch,du bist so schˇo
Davek na srečo je velik, prevelik, zato smo neumni,
zelo neumni, če si sreče, hipa, trenutka, ne vzaemo
z obema rokama. Kaj hitro se rado sprevrže vse, kar
je bilo lepega dano, pa nismo znali izkoristiti. Če vzameš,
imaš nekaj, imaš lepe spomine na lepe trnutke. Če ti
kot puščavski pesek spolzijo iz dlani, ostane v dlani le
še rahla sled dotika in nič več. Življenje je tako lepo, kot….
kot ……cvetoče makovo polje. Ziblje nas sem in tja, rahel
vetrc premika naše utrujene ude in glave, a vonj, tisti najblaženejši vonj po cvetočem maku ostaja. Ostaja torej lep spomin, ko maku vetrc cvetotčo glavico odpihne. Ostane nekaj v nas …..
Kaj bom počela danes? Čistila po hiši in okrog nje. Neurje, ki je bilo pred parimi dnevi pri nas, je bilo katastrofalno in zdaj je treba to, kar nam je prizadejala narava v svoji slepi jezi in izživljanju svoje moči, za njo pospraviti. In bom spravljala “cvetoče” zelje, veš, zeljne glave so se kar razpočile. Najbrž bom nekaj malega zribala za kisanje, ostalo bo šlo v skrinjo za zeljne krpice, za tenstano zelje, za sladko (frišno) zelje z ocvirki, česnom in poprom, potem moram pospraviti palice od padarižnikov, ki jih letos nisem imela niti za eno kosilo, bela cesta. In potem, ko bom to postorila, bom popila eno pivce za živce, se vsedla pred hiško in ……… sanjarila.
Lepo ! Kako lepo znaš povedat ,človeku kar malo odleže. Vsaj za hip.
Ah,pa ne smem danes več o tem, mi gre vse preveč do živega,potem
pa kar marsikaj povem,česar drugače ne bi .
Mogoče…..
Grem pa še jaz “na polje”,to bo najbolje,
da me minen da se zgaram,da pozabim,pa tebe se bom spomnila
kako ti je lepo tam v senčici …..
Če nisi rada sama,ne smeš bit !
Nak, nisem rada sama, ampak, saj ne bo
dolgo, bom prestala, bom pa malo miru za
razmislek o svojih nadaljnjih aktivnostih imela.
Imam o čem razmišljati, me čaka težko in
garaško delo tja do marca meseca.
Marija,jaz moram odpeketati,sicer ne bo nič narejenega na vrtu.
Saj ni nič mojega ,delat pa vseeno smem,če le hočem.
Marija draga moja,ti pa še kaj napiši. Zvečer vem,bom rabila nekaj za
dušo.
Lep dan ! Ne pretiravaj z delom,pač pa še sebi reci,tako kot si prej napisala,: užij vsak lep trenutek,zgrabi ga….. vzemi si dan zase !
Čauči, nioba, bova zvečer kakšno rekli, pa
najbrž pridejo tudi ostali. Ne vem, ne vem,
sobota je .. prost delovni dan … ha, ha, ha!
Zdaj pa res: CMOČKA VSEM IN …..
Tkole, Jani: pribezljam z vrta na net, ker sem se že
zelo utrudila, sem si mislila namazat eno šnito kruha
z “zasko”, pa grem vmes vklopi še net. In kaj vidim?
Da te žlafne (žlafne = zadene, da te kap, da te……. na
hrbet obrne …. da te….). Kakor hitro se oglasi čebelica,
(sorry čbelca, sej te potiho tudi jaz obožujem, ampak,
zaboga miloga, povej mi že enkrat iskreno, kaj te pri
meni moti!!!???, vse bom sprejela z razumevanjem in
se ti skušala prilagoditi, ne toliko, da bi samo tebi
pasalo, ampak toliko pa, da bi se razumeli!), no, kakor
hitro se nariše gor čebelica, se nariše tudi zajček.! Jaz
sem mu učke šivala, pa…, pa….. paaaaa … nič! Ni ga
bilo, pa konc! Razjda me ljubosunost in ….. mičkeno
tudi žalost.
Ampak, that is live! Nič se ne da pomagat! Tko je to!
hehe, kaj si faca Mariči :)))))))))
kar Janiju se je pritožila, meni je pa to všeč ! :)))))hehe Jani bo zajčka za uheljčke vleku, pa mi boš mogla še uhlje zašit 🙂
pa nič žalostna ne smeš bit, ker ima čebelica vse rada. Razlika je samo v tem, da ste vi vsi že veliko večji, bolj pogumni, zajček pa tako majhen pa butast, in še rabi strokovni prijem da odraste…da bo pol znal poskrbeti sam zase. Tko je to ! Samo to in nič drugega…
pa zjutraj je bil zajček tečen in se je kar skril, zdaj pa je dobro in sem tuki :))
pa sonček je zuni, pa rožice cvetijo in detelje dehtijo :)))
Marija,daj kaj vase vrčt,ja,sicer boš omagala.
Prej sem ti pozabila prevest tist den Artgenosen erschlagen…
Hm,jaz pa prevajanje-7 pojmov : Art je art,genosen je od glagola uživat,
pa sama skupaj spravi to,jaz ti ne najdem slo. izraza.
Ercshlagen – umoriti
anbraten – speči (kukar en kriminatlc)
To sem si zapomnila iz enega filozofskega pisanja,s tem stavkom pa je avtor hotel povedati,da iz užitka,na premišljen način ubijat ali uničit življenje na zemlji,potem pa to lepo razkosat in speč za pojedino,tega
niso sposobne opice, to je “človeško”. Žival ubija iz potrebe za lasten obstoj,človek pa premišljeno,načrtovano.
Ti kar deli,jaz ne morem danes nič !
Uf, uf, Niobička – Nioblichen (p.s. saj mi ne zameriš tele
pomanjševalnice, mi je tko všeč, zato, ker si mi
ti všeč!), nekaj zelo podobnega sem tudi sama
skupaj spravla, pa nisem našla prvega pointa! Hvala ti.