pomagajo tisti, ki še zase nimajo!!!!
Se tudi vam zdi, da če potrebujete pomoč, jo največkrat dobite od takih, ki bi je bili, resnici na ljubo, tudi sami potrebni?
Vam dam primer.
Včeraj sem vas spraševala če plačate babicam in dedkom za varstvo vaših otrok, torej njihovih vnukov. Kot plačilo razumite vse, od nakazila, gotovine, do daril ali pa recimo, da jim plačate kak račun, …
No. Imam majhnega otroka in porodniške je konec. Vrtca ne dobim. Varuško sem sicer iskala (in v našem malem mestu je ne najdeš zlahka, smo pač provinca), toda vmes se mi je ponudila moja mama. Moja mama je upokojena, njena pokojnina je tako smešno nizka, da samo s tem ne preživi do konca meseca. Od mojega očeta je pa še nižja. Smešno, pravzaprav zelo žalostno je to dandanes, ko pomislim, da ko sem bla majhna, sta bila cele dneve v službi, kaj cele dneve, večkrat sem šla spat, pa ju niti videla nisem. Garala sta, da pri svojih 65 letih kažeta dobrih 10 let več. Ker je pokojnina taka, mora moja mami služiti, namesto da bi si odpočila na stara leta. Služi pa kot (zloglasne, vsaj na tem forumu so zelo opravljane…) gospodinja na domu: čisti, pere, kuha, lika. In zdaj se mi je ponudila, da bo ona čuvala malega. S tem se bo odrekla tistemu zaslužku, ki jima omogoči, da si včasih kupita kaj, kar ni le hrana in plačilo položnice.
Z druge strani imam taščo, ki gre v trgovino, vidi krtačo za kodranje las in jo kupi. Kupi jo, pa ne zato, ker jo potrebuje, pač pa ker se ji zdi ugodna cena in »morda bo kdaj prišla prav«. Tako kupi pregrinjalo za fotelje (ki jih nima, ima kavč), servise za kavo (jih več nima kam dat), predpražnike, ovratnice za pse (nimajo psa) skratka…Vem da me boste napadli, češ da opravljam taščo, vendar to ni moj namen, res ne.
Srce me boli, ker moji nimajo za preživet, se bodo pa odpovedali še nekemu viru dohodka, pri tašči pa toliko da se ne cedita med in mleko. Toda, mi nikoli od tega nismo nič imeli, niti nismo vprašali, niti nismo tip ljudi, ki pričakuje, da bi jim dali. To ne. Denarja res ne.
Toda prizadelo me je, ko smo pred kratkim bili vsi skupaj in sem mojo mamo vprašala, če bi ga počuvala, ker imam v službi nek opravek še predno se vrnem v delovno razmerje, pa je bila ravno dogovorjena, da gre čistit k neki družini. Moja tašča je bila zraven, pa je bila tiho.
Nisem preverjala nalašč, res ne. Toda v tistem trenutku me je spreletelo: glej, zraven je, tiho je, nič ne reče, niti da bi rekla »saj bi lahko jaz, pa tudi jaz ne morem« ali pa »jaz pa ne bom čuvala«, toda bila je tiho. No, zamislila sem se. Nisem zamerila, nisem jezna, nisem razočarana. Samo zamislila sem se in ugotovila, da tisti, ki nimajo veliko, odprejo srce in DAJO!
Hvala tistim, ki se vam je dalo prebrat moj post. jaz bom vsekakor preračunala koliko bi me stale jasli in ta denar bom dala mojim staršem. še ne vem na kak način, toda odločena sem, da bom.
Hvala tistim, ki se vam je dalo prebrat moj post. jaz bom vsekakor preračunala koliko bi me stale jasli in ta denar bom dala mojim staršem. še ne vem na kak način, toda odločena sem, da bom.
———————————————–
To se mi zdi prav.
LP
Moja mama je tudi tašča. Njeno razmišljanje je tudi tako kot so napisale druge, kadar so pomoči potrebni snaha in sin. Pravi, da se noče vmešavati, če bodo rabili pomoč, bodo že rekli. Vsakomur rada priskoči na pomoč.
Kadar pospravlja pri meni, ker sem trenutno noseča ji jaz enostavno pustim, da pospravi po svoje. Ker pa je pred enim mesecem rodila tudi bratova žena, ji tudi rada pomaga, vendar vedno čaka, da ji bo rekla, kaj je potrebno narediti. Moja mama je njen tašča in vbistvu tuja ženska.
Zato sem jaz tudi mnenja, da se mogoče tašča noče vmešavati in čaka, da jo boš prosila za pomoč. Sigurno poznaš tudi pregovor” Beseda ni konj. ali pa Kdor jezika špara, kruha strada.” Jaz bi jo na tvojem mestu vprašala, več kot zavrnitve ne moreš zgubiti.
LP
Glej, jaz moji tašči dejansko ne zaupam otrok, zato ji nič ne rečem., Z mojo mamo pa se meniva o čuvanju tudi vpričo nje, pa je samo tiho. Kaj pa če je res ta možnost, da bi rada čuvala pa ima občutek, da ji ne zaupaš?
Pogovorita se.
Si pa zelo tenkočutno, lepo vzgojeno dekle. Da bi le jaz bila takšna, aah. Morda v drugem življenju.
Imam šoloobveznega otroka, delam daleč od doma in pozno prideva oba z možem. Mama pospremi otroka v šolo in ga sprejme doma, ko pride, nama skuha, opere in zlika (če se ji ljubi :). Prosila dem jo le za otroka, ostalo dela sama, zaradi svoje “dobre volje”. Kar se tiče plačila – je brez službe, a denarja ni hotela vzeti, pa sem ji začela plačevati položnice, kupila kakšno stvar, ki si jo je želela, jo poslala za nekaj dni v toplice… Vem, kako težko ji je vzeti ta denar, a meni veliko pomeni, da se ji lahko oddolžim, vem pa tudi, da njo to “plačevanje” teži.
Marsikomu se lahko oddolžiš tudi na drugačen način, ne nujno z denarjem v kuverti. Mogoče s stvarjo, ki si je sam ne more ali noče ali ne zna privoščiti.