pomen besede


sapramiška, verjetno si mislila glagol “preprašati”, tj. brez “v”, kar pa je slovenska beseda in SSKJ pojasnjuje, kot sledi
preprášati – tudi preprašáti -am dov., tudi preprášala (á á á) ekspr.; natančno, temeljito izprašati: pohitela je k znankam, da bi jih preprašala preprášati se tudi preprašáti se z vpraševanjem priti kam: po dolgem iskanju se je nazadnje le preprašal do spomenika
dandanes se najpogosteje uporablja glagol “izprašati”
(Slovar slovenskega knjižnega jezika je zlata vreden pripomoček, zlasti odkar je dosegljiv elektronsko – )

Hvala, seveda poznam SSKJ in ga marljivo uporabljam, čeprav je, oprostite, nekoliko pomanjkljiv
Ta beseda obstaja bodisi kot glago “preVpraševati” kot samostalnik “prevpraševanje” in se uporablja v literarni kritiki. V SSKJ je ni, drugače ne bi postavila vprašanja.
Beseda obstaja, natipkajta jo na googl in bista videli, kolikokrat so jo uporabili


kako to, da jih ne dobiš?! Napiši raje kar celo besedo “prevpraševanje” pa bi jih morala dobiti 688, pri “prevprašati” pa 96.
Če kake besede v SSKJ ni, to še ne pomeni, da ne obstaja
Saj je približno le mogoče razumeti, kaj pomeni, jaz pa potrebujem točen pomen, ker moramo to besedo prevesti (in se v tekstu pojavi kar nekajkrat)
Najlepša HVALA za pomoč!
Sledi nekaj primerov s spleta:
postmoderno PREVPRAŠEVANJE pojma identitete in njene krize – posameznik ne more več razviti in ohraniti močnega, integriranega občutka osebne identitete
Glede na to, da je eden izmed glavnih namenov AT najbrž bilo PREVPRAŠEVANJE predlaganega zakona o šolstvu, morda ne bi bilo slabo, če bi se poizkusilo ponuditi kakšno za kapitalistično državo sprejemljivo alternativo.
Če je video Sanjalo se mi je, mama … negledljiv (in mestoma že skorajda mučen) zaradi pretirane repeticije vprašanj, ki jih gestikulira bolj ali manj na filmsko platno statično pripet obraz starejše Libanonke, matere, ki se poskuša vživeti v (hčerine) pripovedovane sanje, je večmedijski gledališki performans Femmesuses negledljiv zaradi končne razvodenelosti sugeriranega koncepta. Performans ima načeloma odlične nastavke za PREVPRAŠEVANJE o specifičnosti ženskega telesa in njegovega mesta v družbi in umetnosti, vendar deluje preveč diskontinuirano, če ne že razsekano.
Nekateri članki ne želijo zgolj opozarjati na diskriminatorne prakse in jih analizirati, pač pa koncepte nestrpnosti, tolerance, sovraštva, diskriminacije, izključevanja, identitet in razmerij moči tudi teoretsko PREVPRAŠATI.
PREVPRAŠEVANJE usmeritev evropske kulturne politike
Ožboltova “javna” razpostavitev kipov ob ponujanju estetskega ugodja s svojo pojavnostjo in razplastenostjo pomenov ter asociacij vzporedno sproža PREVPRAŠEVANJE tega, kar vidi oko gledalca in je usmerjevalka kritičnih premislekov.
Namen te okrogle mize je PREVPRAŠATI, kaj lahko ljudje, kot smo ustvarjalci, dizajnerji naredimo znotraj vizualne komunikacije (tudi v odnosu do naročnikov), da bi bila dela, ki nastanejo, čimbolj družbeno odgovorna.

no, zdaj pa se zadeva že da doreči, čeprav naj takoj dodam, da so predstavljeni primeri v jezikovnem oziru prava skrpucala; v takem primeru si prevajalec pomaga tako, da jezikovno sam zlošči predlogo, ki jo je treba prevesti
pomagaj si s sopomenkami ali istopomenkami, recimo s sledečimi:
> postmoderno PREVPRAŠEVANJE pojma identitete …
sopomenke so lahko RAZPRAVLJANJE O ali PREMLEVANJE, še najboljša pa je istopomenka SPRAŠEVANJE O …
> eden izmed glavnih namenov AT najbrž bilo PREVPRAŠEVANJE predlaganega zakona o šolstvu …
tu gre verjetno za PREVERJANJE predlaganega zakona (v praksi)
> Performans ima načeloma odlične nastavke za PREVPRAŠEVANJE o specifičnosti …
sopomenke so lahko RAZPRAVLJANJE O … ali
PREMLEVANJE …
še najboljša pa je istopomenka SPRAŠEVANJE O …
> … pač pa koncepte nestrpnosti … in razmerij moči tudi teoretsko PREVPRAŠATI.
OBDELATI ali
PROUČITI
> … PREVPRAŠEVANJE usmeritev evropske kulturne politike
… PREVERJANJE ali
… OBRAVNAVANJE V OZIRU
> Ožboltova “javna” razpostavitev kipov ob ponujanju estetskega ugodja s svojo pojavnostjo in razplastenostjo pomenov ter asociacij vzporedno sproža PREVPRAŠEVANJE tega, kar vidi oko gledalca in je usmerjevalka kritičnih premislekov.
(kar zgrozim se, ko vidim toliko pasivov in slabe slovenščine na kupu!)
VZBUJA vprašanje, kako jih vidi gledalec
> Namen te okrogle mize je PREVPRAŠATI, kaj lahko ljudje, kot smo ustvarjalci … naredimo
PREDEBATIRATI ali
Z RAZPRAVO UGOTOVITI
jasno je, da gre v predstavljenih primerih za prevod(e), kjer si je (so si) prevajalec(i) izmislili nov glagol-nik, ki dokazuje slabo prevajalsko dojemanje pomenskih odtenkov ali pa lenost pri iskanju ustreznih slovenskih glagolov-glagolnikov za PREVPRAŠEVATI-PREVPRAŠEVANJE
če mi, sapramiška, ne verjameš, pošlji svoje vprašanje s primeri vred v presojo prevajalskim kolegom, recimo v , ki ti bodo poleg ustreznejših glagolov-glagolnikov povedali tudi svoje mnenje o jezikovni (ne)kakovosti predloge, ki jo prevajaš
želim ti, da uspešno prevedeš, kar pač že prevajaš!

Najlepša hvala za pomoč!
Meni se nikakor ne zdi, da gre pri navedenih primerih za “skrpucala”, preslikala sem jih s strani kot so Radio Student itn.
Razen tega gre pri tekstu, v katerem se pogosto pojavi ta beseda, za vrhunsko literarno kritiko, avtorica teksta je univerzitetna profesorica na slovenskih univerzi pa še članica SAZU, torej ne gre za nobeno lenost in še toliko manj za prevod, ker avtorica piše o slovenski sodobni književnosti. Če avtorica eseja ne obvlada slovenščine, potem res ne vem, kdo jo sploh obvlada.
Sploh ne morem razumeti, zakaj imate (lektorji) v Sloveniji tako zapleten odnos do jezika in se sklicujete na SSKJ ali na SP kot na neko biblijo in zaničujete vse tisto, kar se tudi za piko oddaljuje od “svete knjige”. Če pisci neko besedo uporabljajo, pomeni, da obstaja in da se bo nekega dne uveljavila. Če je pisec povrhu univerzitetni profesor slovenske primerjalne književnosti in član SAZU, pa še toliko bolj…

Seveda ne prevajam navedenih primerov. Prosil/a si me, da ti jih preslikam nekaj s spletišča, pa sem to naredila. Primeri torej niso iz teskta, ki ga prevajam.
Navajam primera iz teksta, ki ga prevajam:
Prav ti konteksti pa lahko v literarnem besedilu postanejo sredstvo za manipuliranja vsakršnih bralskih pričakovanj in prevpraševanje katere koli, torej tudi lastne spolne identitete.
[…] razpirajo namreč značilne, razmerja med spolom, spolno identiteto in spolnostjo prevprašujoče teme […]
Upam, da ne boste spet trdili, da gre za skrpucalo.
Vseeno hvala lepa za pomoč in za sopomenke


Seveda nisem jaz avtorica teksta, drugače bi pač vedela, kaj pomeni beseda “prevpraševanje” in ne bi motila na forumu. Kot sem že razložila, sama tekst le prevajam. Niti nisem univerzitetna profesorica, pa tudi iz Slovenije nisem.
Žal mi je, če sem te užalila, vendar si ti začel tekste ŽALJIVO ocenjevati kot “prava skrpucala” in te, ki uporabljajo termin “prevpraševanje”, imenoval lenobe in slabe prevajalce…
Postavila sem vprašanje, saj avtorice teksta ne poznam osebno (na spletišču sem pogledala, kdo sploh je), toliko slovensko pa znam, da razumem, ali je tekst napisan v lepem jeziku, kdaj pa gre pa za skrpucalo.
Razen tega je bil tvoj prvi odgovor enostavno “te besede SSKJ ne pozna”, kakor da sem neumna, ker postavljam tako vprašanje in kot da je avtorica (in še toliko drugih piscev) prismuknjenih, saj si izmišljujo nove besede. Odnos do tistega, ki je postavlil vprašanje in do avtorice teksta res ni bil najlepši, čeprav ne razumem zakaj.
Če bo mogoče, bom gotovo njo vprašala, kaj točno ta beseda ali termin pomeni, pa ti bom potem sporočila, če te zanima.

Seveda nisem jaz avtorica teksta, drugače bi pač vedela, kaj pomeni beseda “prevpraševanje” in ne bi motila na forumu. Kot sem že razložila, sama tekst le prevajam. Niti nisem univerzitetna profesorica, pa tudi iz Slovenije nisem.
Žal mi je, če sem te užalila, vendar si ti začel tekste ŽALJIVO ocenjevati kot “prava skrpucala” in te, ki uporabljajo termin “prevpraševanje”, imenoval lenobe in slabe prevajalce…
Postavila sem vprašanje, saj avtorice teksta ne poznam osebno (na spletišču sem pogledala, kdo sploh je), toliko slovensko pa znam, da razumem, ali je tekst napisan v lepem jeziku, kdaj pa gre pa za skrpucalo.
Razen tega je bil tvoj prvi odgovor enostavno “te besede SSKJ ne pozna”, kakor da sem neumna, ker postavljam tako vprašanje in kot da je avtorica (in še toliko drugih piscev) prismuknjenih, saj si izmišljujo nove besede. Odnos do tistega, ki je postavlil vprašanje in do avtorice teksta res ni bil najlepši, čeprav ne razumem zakaj.



Oprosti, pOtem komentar ni bil namenjen Tebi, moji odgovori so se navezovali na Pobove komentarje; vsekakor ne moreš kar tako izvzeti iz konteksta dva stavka in jih komentirati, češ da jaz sama napišem tekst in potem sprašujem, kaj beseda iz tega teksta pomeni.
Ne nameravam tu debatirati v nedogled. Prosila sem za pomoč: če mi kdo lahko pomaga, mu bom zelo hvaležna, vendar brez neumestnih komentarjev in pripomb.
Obnova: Prevajam tekst avtorice, ne razumem besede ali termina, v nobenem slovarju je ni in se obrnem na forum, tu pa dobim le odgovore kot “v slovarju je ni, torej ali si jo slabo prepisala ali si si jo kar izmislila”, tekst, ki ga prevajaš, je pravo skrpucalo, avtorica lenoba in slaba prevajalka in še ne vem kaj. Seveda, da se potem razjezim, sicer ni prvič, da dobim take vrste odgovorov…
Opravičujem se, da je prišlo do nesporazuma. Ne bom več postavljala tu vprašanj, saj odgovora itak nisem dobila


sapramiška, ohraniva mirno kri in se osredotoičiva na pomembno! se strinjaš?
za tvoje potrebe sem ti napisal nadomestne glagol(nik)e za PREVPRAŠEVATI-PREVPRAŠEVANJE, torej si dobila želeno — pojasnilo, kaj v določenih primerih pomeni glagol(nik)
ne reci, prosim, da jih nisi! z nadomestnimi glagol(nik)i, ki sem jih navedel, si lahko pomaga vsak izurjen prevajalec
zdaj pa manj pomembno:
pomnim, da si napisala, da se ne oglašaš iz Slovenije, torej so ti bližje neslovenski jeziki, recimo nemščina ali angleščina. če prevajaš v germanske jezike, potem so ti predloge, ki si jih preslikala semkaj, dejansko v pomoč (!), ker so napisane v duhu tujejezičnosti — veliko trpnikov, bore malo oziralnih zaimkov in veliko premalo glagolov; vedi, da je slovenščina glagolski jezik, ki zelo skrajšuje besedno porabo, oziralni zaimki pa odpravljajo potrebo po trpnikih in pasivu
naj dodam, da akademski naslov ni jamstvo za lepo slovenščino in to si upam povedati v obraz vsakemu akademiku, ki uporablja tujke in trpno izražanje (pasiv) tam, kjer bi lahko uporabljal splošno znane slovenske istoznačnice in jasnost svojega razmišljanja izboljšal z rabo oziralnih zaimkov, glagolov …
spomnim se profesorja nemščine s ljubljanske univerze, ki je slovenska besedila pisal v nemškem jezikovnem duhu in je glagole skoraj praviloma postavljal na konec stavka; (za slovenščino velja pravilo: osebek-povedek-predmet, na katerega se glagol nanaša)
meni je na ekonomski fakulteti predaval ugleden član SAZU, ki je uporabljal toliko srbizmov in tujk, da smo se ob tem zgražali vsi, ki smo prišli na fakulteto z družboslovno predizobrazbo, recimo z gimnazije
(človek se zgrozi ob takih akademskih zgledih)
še vedno trdim (!), da so navedeni primeri jezikovno skrpucalo. da boš uvidela, kako neslovensko zvenijo spodnji stavki, bom pod vsakega napisal kolikor toliko berljivo slovensko različico z nespremenjenim pomenom; izurjen lektor bi gotovo kaj pripomnil tudi na moje različice, pa vendar:
> postmoderno PREVPRAŠEVANJE pojma identitete in njene krize – posameznik ne more več razviti in ohraniti močnega, integriranega občutka osebne identitete
> v postmoderni posameznik dvomi o vseh vidikih svojega jaza, zato se počuti ogroženo in ne more več niti razviti niti ohraniti močne, celovite samobitnosti
>> Glede na to, da je eden izmed glavnih namenov AT najbrž bilo PREVPRAŠEVANJE predlaganega zakona o šolstvu, morda ne bi bilo slabo, če bi se poizkusilo ponuditi kakšno za kapitalistično državo sprejemljivo alternativo.
>> Upoštevajoč, da je bil eden glavnih namenov AT verjetno JAVNO PREVERJANJE PRIMERNOSTI predlaganega zakona o šolstvu, morda ne bi bilo odveč, če bi se skušalo ponuditi kakšno nadomestno rešitev, sprejemljivo tudi za kapitalistično državo.
>>> Če je video Sanjalo se mi je, mama … negledljiv (in mestoma že skorajda mučen) zaradi pretirane repeticije vprašanj, ki jih gestikulira bolj ali manj na filmsko platno statično pripet obraz starejše Libanonke, matere, ki se poskuša vživeti v (hčerine) pripovedovane sanje, je večmedijski gledališki performans Femmesuses negledljiv zaradi končne razvodenelosti sugeriranega koncepta. Performans ima načeloma odlične nastavke za PREVPRAŠEVANJE o specifičnosti ženskega telesa in njegovega mesta v družbi in umetnosti, vendar deluje preveč diskontinuirano, če ne že razsekano.
>>> Video “Sanjalo se mi je, mama …” je negledljiv, in mestoma že skorajda mučen zaradi pretiranega ponavljanja vprašanj, ki jih, skoraj brez gibanja na filmskem platnu, izraža obraz starejše libanonske matere, ki se skuša vživeti v hčerino pripoved o njenih sanjah, zato je medijsko večplastna gledališka predstava “Femmesuses” negledljiva, ker se na koncu zgubita rdeča nit in glavno sporočilo filma. Predstava sicer daje odlična izhodišča za SPRAŠEVANJE O posebnosti ženskega telesa ter njegovi vlogi v v družbi in umetnosti, vendar je predstava preveč nepovezana, če že ne raztrgana.
# Nekateri članki ne želijo zgolj opozarjati na diskriminatorne prakse in jih analizirati, pač pa koncepte nestrpnosti, tolerance, sovraštva, diskriminacije, izključevanja, identitet in razmerij moči tudi teoretsko PREVPRAŠATI.
# V nekaterih člankih se ne želi zgolj opozarjati na nezakonito kratenje pravic in ga proučiti, temveč tudi IZZVATI teoretsko RAZPRAVO O nestrpnosti in strpnosti (toleranci), sovraštvu, namernem kratenju pravic, izključevanju, samobitnosti in razmerju moči.
## PREVPRAŠEVANJE usmeritev evropske kulturne politike
## RAZPRAVLJANJE O usmeritvah evropske kulturne politike
### Ožboltova “javna” razpostavitev kipov ob ponujanju estetskega ugodja s svojo pojavnostjo in razplastenostjo pomenov ter asociacij vzporedno sproža PREVPRAŠEVANJE tega, kar vidi oko gledalca in je usmerjevalka kritičnih premislekov.
### Ožboltova “javna” razstava kipov poleg tega, da s svojo pojavnostjo in večplastnostjo pomenov ter asociacij ponuja estetski užitek, vzporedno vzbuja tudi VPRAŠANJE, kaj vidi gledalčevo oko, in spodbuja h kritičnemu razmišljanju.
* Namen te okrogle mize je PREVPRAŠATI, kaj lahko ljudje, kot smo ustvarjalci, dizajnerji naredimo znotraj vizualne komunikacije (tudi v odnosu do naročnikov), da bi bila dela, ki nastanejo, čimbolj družbeno odgovorna.
* Namen te okrogle mize je UGOTOVITI Z JAVNO RAZPRAVO, kako lahko ljudje, recimo ustvarjalci in oblikovalci, s pomočjo vizualnega komuniciranja napravimo svoje stvaritve čimbolj družbeno odgovorne (med drugim tudi do naročnika).
za konec:
– nisem izurjen lektor, vendar dobro ločujem lahko razumljivo besedilo od težko razumljivega in strokovno zahtevno nizanje misli od nejasnega izražanja, ki se skuša vrednostno povzdigniti z vključevanjem tujk ali komaj umljivih glagolov-glagolnikov, kakršna sta PREVPRAŠEVATI-PREVPRAŠEVANJE
– iz predlaganih nadomestnih glagolov-glagolnikov se da razbrati, da se skuša pomenske odtenke nadomestnih glagolov stlačiti v en vseobsegajoč glagol-glagolnik
– iskreno ti predlagam, sapramiška, da se vključiš v [gabrijelcic.org], kjer boš na taka in podobna vprašanja dobila hiter in strokovno podkovan odgovor


Dragi Poba, različic žal ne potrebujem, saj to ni tekst, ki ga prevajam. Razen tega ne prevajam v germanske jezike. Kar sem navedla, so primeri, ki sem jih “pobrala” po spletu in ne vem, kdo jih je napisal. Zagotavljam ti pa, da je tekst, ki ga prevajam, napisan v pravilni, strokovni slovenščini.
Naslova [gabrijelcic.org] žal ne morem odpreti, ne vem zakaj.
Pri “prevpraševanju” gre zelo verjetno za termin, ki izhaja mogoče iz filozofije ali prava, zato ga verjetno večina ne pozna. V SSKJ-ju pa terminologije, razen redkih izjem, ni…
Meni se zdi, da ena tujka tu pa tam ni nič tako groznega. Tujke so v jezikih vedno bile in vedno bodo, še posegno tiste iz sosednjih jezikov. Meni se bolj smešno zdi, da moraš reči čavapčičem lulčki (seveda se šalim, ampak takih primerov žal ni malo).
Vsekakor hvala za pomoč


Tudi jaz sem že na začetku telih postov pogledala malo po strokovnih priročnikih, ampak nisem imela kaj pametnega svetovati, zato sem bila tiho.
Se pa strinjam z nekaterimi pobovimi predlogi, so kar smiselni. Prav za samo literarno teorijo bi pa težko svetovala. Še najbolj pa se nagibam k varianti, ki jo je omenil tudi poba, po mojem sta si prevprašati in preprašati zelo blizu, torej natačno poizvedovati, analizirati npr.