Pomlad
je končnoooooooooooooooooooooo:)
in gleda škrat vun u sonce
in se reži kot pečen maček,
in ga VD šef gleda kot da
je z lune padel:)))))))))))))))))))))))))))))))))
in si poje (bi blo boljš da bi žvižgal;
ku glih ni neka štima)
Ja je škrat to pomlad orto
na fedrih;-)
in, in bo kmalu kmalu ena
ornih žurka jupijajajajaajja
za dušo ino srce – tkooooooo
mene kokr vornih meče vsako pomlad,
mamo zgleda škrati vornih senzorje;-)
Pasluši ti, škrat butalski, bolj ku bo tebe metal, bolj bom prepričana, de je res pomlad tukile, da se je zima začela vornih poslavljat, da sonce vornih sije, da se o “metanju” res da vornih pogovarjat ….. mene tudi meče, pa kuko…. se počutim tako …. polna življenja … ejga, povej zdej ti, ku si pameten škratek, kaj bi to lahko pomenilo ???
Ah, Severnjakinja, nekdo je pozabil name, a ti to veš. In če so prijatelji način, kako bog skrbi za nas, potem moram priznati, da me ti prijatelji varujejejo pred padcem …. pogrešam, res pogrešam nekaj, makar fedrčkasto travco, bela cesta.
poje kri po žilah,
nasmehi levo ino desni,
pa rožce,
pa kšn kafe v zavetju zunaj
za kšno mizico na soncuuuuuuuuuuuuuu
pa adijo plašči, pa bunde, pa
thnx god adijo snegg (madonca, kaj bi šele
blo če bi Jani pršu ven z unim metrom snega)
pa adijo sivina in dober daaaaaaaaaaan modrina
yeeeeeeeeeeeeeeeesssssssssssssssssssss
Tole pogrešam:
“Ljubezen je kot delfin, ki se obsijan z mesečino kopa v neskončni toplini tvojih oči, zato jih nikoli ne zapri, saj pravijo, da delfini umirajo v temi!”
Ne, ni zmeden ne, sam izgubil se je … vzela ga je črno črna tema, tam v bičevju je nekaj počilo, v grmovju nekaj zaškrtalo, v tolmunčku zabrbotalo in mojega ni več …. ni njegovih pesmic, ni ničesar več …. vse je preč … sam da travca ostane, pa bo, anede ??