Da naredimo zanimivo temo..  Veliko otrok od kmetov, ki se odseli na svoje so po starševem mnenju dolžni hodit pomagat na kmetijo.. Sedaj me pa zanima ali vi hodte ali ne? Ter ali smo res dolžni opravljati poklic staršev ki ga sami nikoli nebi opravljali? (Jaz osebno nisem nikoli šel pomagat po tem ko sem se odselil zato smo se še veliko kregali.. so rekli kako sem dolžan in kako bi moral, redko kateri obisk se konča normalno saj oče vedno začne z dolžnostjo do tega da otrok mora pomagati staršem ampak za moje pojme pomoč staršem ni opravljati njihove profesije namesto njih saj to je njihova služba ne moja.. zveseljem bi pomagal ko pride da ga kam peljem in kaj podobnega.. da bom se pa po dreku valjal pa ni to zame) kako je pri vas?

Nimamo kmetije, ampak menim, da to ni dolžnost otrok. Okej, če bi živeli pri njih, ne rečem. Da pa kar pričakujejo pomoč, pa ni šans. Naj zemljo oddajo v najem ali pa pač ne delajo več, če ne morejo. A živijo od te kmetije ali kako?

Da včasih ko je szona skočiš na pomoč je ok, da pa bi vso leto hodil pomagat, to pa ne. pa tam kjer je več otrok itak samo en deduje naj tisti dela.

Praksa na kmetijah je da otroc ki so odseljeni morajo staršem iz dolžnosti pomagati ko so rukerji.. To je dokaj zakoreninjeno v glavah kmetov s katerimi tišijo otroke delat čeprav niso več doma

Kaj torej? Živijo od pridelkov, jih prodajajo ali kako?

Če pa pridelajo zase in za vas, vi pa potem pobirate te pridelke, je pa prav, da jim pomagate ali pa rečete, da pridelkov ne potrebujete.

Če pa kmetija laufa za prodajo, pa stari več ne sfolgajo, naj zadevo opustijo, dajo v najem, prodajo…

OBIČAJNO STARI NE SFOLGAJO IN POTEM SE PRIČAKUJE DA MLADI HODIJO POMAGAT.

JAZ NEBI, SAM KO JE RUKER….ALI PA ČE JE NATE PISANA?

Ne vem, ali se jaz ne znam izražat ali vi ne razumete.

Sprašujem, ali gre za pridelke za LASTNO porabo ali za prodajo.

Če mladi z veseljem vzamejo pobrano zelenjavo, vloženo zelenjavo itd., delat se jim pa ne ljubi, ni okej. Naj jo zavrnejo, če zavračajo tudi delo.

Če pa je vse skupaj narejeno za prodajo in stari ne zmorejo, kot rečeno, naj prodajo ali oddajo, tu ni prav, da se obremenjuje otroke.

Zadeva je tako kot je spodaj povedal starši ne sfolgajo… izdelkov pa ne vzemam doma iz proncipa ker ne delam ter v trgovini je skoraj zastonj pa še zdži veliko dlje.. da bi doma vzemal mleko bi se moral domov vozit na dva tri dni saj potem se že pokvari..

Torej prodajajo izdelke?

Ali jim to pomeni sredstvo preživetja?

Verjemi da vsak raje zavrača.. Hrana je minimaln strošek ko si nasvoje

POTEM PA JE SIMPL: POVEJ JIM TO, DA IMAŠ SVOJ LIFE, DA TE KMETIJA NE ZANIMA IN DA NISI MAMIN SINEK ALI PAČ?

Oboje tako kot večina gorskih kmetij.. kjer poznajo garanje od jutra do večera

Kaj pa vem, kar nekaj družin poznam, kjer mladi pridejo samo po kište zelenjave in vloženega sadja, naredijo pa ne nič.

Nisi odgovoril. Jim to predstavlja sredstvo preživetja?

po mleko pa res ne boš hodil še bencin pride več.

imej jajca in jim to lepo pojasni!!!!

Torej bi brez tega bili brez keša in bi težko preživeli, če bi vse skupaj prodali ali opustili?

jah no.. ti pojma nimaš kako to gre to oni ne vidijo tako kot vi v mestu to je njim dolžnost da peljejo družinsko tradicijo to jim je višjega pomena kot zaslužek… to je ponos do trdega dela in njene preteklosti.. kmetijo bi opustu samo preko njegovega trupla 🙂

Hehe, razumem, ampak še vedno nisi odgovoril. Če bi vse skupaj opustili, kako bi živeli? Bi zmogli preživeti? Imajo penzije? So dovolj za preživetje?

Čisto lepo bi preživeli… ampak kot sem rekel tukaj je več od zaslužka kmetija pridela bolj minus kot plus temu bi lahko rekli garaški hobi brez prihodka..

te pa razumem, takim zacementiranim staršem težko pojasniš, da ti ne boš delal na kmetiji, kjer sta onadva cel life garala, kjer je pomembno, da je trava pokošena, mleko se oddaja in meso, vse za sosede kaj bodo pa drugi rekli?

poznam primer, kjer je 5 otrok, vsi živijo drugje, nihče ni želel delati pa je vseh 5 pridobila na delo (mama seveda) da je vsakemu potiho obljubila kmetijo! no vsi so leta pomagali, potem pa je mama umrla, oporoke ni napisala pa še danes kmetija ni razdeljena, ker je nihče od otrok ne želi, ali se kregajo in ni kupca ki bi jo kupil…

Glej, jaz pač gledam stvari z različnih zornih kotov. Pri meni ni tega, da bom enostransko podpirala tebe in ti rekla, da je prav, da ne pomagaš. Najbrž ni prav, če starši brez te kmetije ne bi zmogli preživeti. To je ključno vprašanje.

Če pa tega ne potrebujejo in bi dostojno živeli s penzijami brez te kmetije, potem gre pa res zgolj in samo za to, kar praviš in v tem primeru ti dam prav.

Jaz pa primer, kjer moja babi ni želela oddat 7 molznic, ker je to sramota, da bo štalinka prazna. V njej je garala do svojega 87 leta z hojico je dojila. Potem smo ji pa tamladi na skrivaj našli kupca in vse prodali.

šele potem je uvidla, da ni moke iz tega mleka.

No, v tem primeru, če kmetije ne rabijo, imaš prav.

Kljub temu je pa še ena stvar. Najbrž ne zmorejo več brez tega. To je njihov lajf. Če bi fotru vzel kmetijo, kaj bi počel? Nekateri se do konca zapijejo, drugi obležijo v postelji, tretji zapadejo v bolezni. Najbrž gre za neke vrste hobi, nekaj, kar jih vzdržuje pri življenju. Mojo sosedo, ki je bila do 86. leta cele dneve zunaj na njivi, še pozimi si je našla kaj zunaj za počet, so dali v dom, češ naj se na stara leta odpočije. Tja je prišla zdrava, po mesecu dni tam je pa obležala in shirala, po treh mesecih je umrla. Eni ne znajo drugače, to je pa nekaj, kar mladi ne razumemo.

Isto je bilo z našimi partnerkami/i. Nihče ni zadovoljeval kriterijev mame, noben ne nobena.

Točno to, jaz bi se recimo brez zemlje tudi kar zapil. mene zemlja pomirja, uživam v tem delu. Komaj sem čakal da grem v penzijo, da bom lahko kmetoval. Seveda za svoje potrebe in potrebe družine, ne gnjavim otrok, da mi pomagajo, ni to neka kmetija, pač srednja njivica.

Te starše pa počasi prepričajte, da izprežejo, si pustijo toliko, da bodo zmogli. Leto za letom malo manj, dokler ne bo ravno prav. Tako da bodo še vedno imeli kaj početi, hkrati pa ne bo preveč za njiju.

Se popolnoma strinjam, točno v to bi ju bilo treba prepričati. Nikakor vzeti vsega naenkrat, to so ljudje, ki drugače ne znajo preživeti. Ne bodo zdaj kar na dopuste začeli hoditi in se lotili igranja golfa. Počasi zmanjševati kmetijo, da na koncu ostane obvladljiva količina, če se le da.