Saj z večino reči se strinjam. Hitro pa tudi razumem vašo “športno familijo”-večno tekmovanje sam s sabo, to je že kar pogosta praksa med rekreativci, ki se imajo za skoraj profesionalce. poznam veliko takih, ki ne znajo uživati v športu, ampak se le non stop ženejo za nekim rezultatom. jaz sem na drugem polu, tečt grem brez ure, na hrib grem brez ure in uživam v gibanju. To bi si želela tudi za svoje otroke, da bi uživali, ne da bi bili napumpani (čeprav sta relativno dobra) s tem, da se morajo gnati do onemoglosti. Nočem, da mislita, da bosta živela od športa in bila nsalednika Messija, ker po vsej verjetnoti ne bosta bila. Nočem niti, da bi bila dobra na neki lokalni ravni in na pol životarila s honorarji v raznih klubih na pol amaterski ravni. Upam, da bosta kljub tekmam v športu uživala in za življenje izbrala nekaj drugega.

Saj z večino reči se strinjam. Hitro pa tudi razumem vašo “športno familijo”-večno tekmovanje sam s sabo, to je že kar pogosta praksa med rekreativci, ki se imajo za skoraj profesionalce. poznam veliko takih, ki ne znajo uživati v športu, ampak se le non stop ženejo za nekim rezultatom. jaz sem na drugem polu, tečt grem brez ure, na hrib grem brez ure in uživam v gibanju. To bi si želela tudi za svoje otroke, da bi uživali, ne da bi bili napumpani (čeprav sta relativno dobra) s tem, da se morajo gnati do onemoglosti. Nočem, da mislita, da bosta živela od športa in bila nsalednika Messija, ker po vsej verjetnoti ne bosta bila. Nočem niti, da bi bila dobra na neki lokalni ravni in na pol životarila s honorarji v raznih klubih na pol amaterski ravni. Upam, da bosta kljub tekmam v športu uživala in za življenje izbrala nekaj drugega.
[/quote]

Veš kako je, večina nas, ki smo se s športom ukvarjali prfesionalno, si ne želimo tega za svoje otroke.
Vemo pa, da je šport zdrav in da ti predvsem treniranje v otroštvu in mladosti ogromno da, ne samo za fizično aktivnost, ampak za način razmišljanja, delovanja, za samo življenje pridobiš ogromno dobrih navad in še, v najstništvu te le malo zaveže, da nimaš časa ravno divjat okoli :))

Najini so že vsi odrasli in nihče ni profesionalni športnik, čeprav še vedno trenirajo, en igra v nepomembni ligi za svoj gušt, dva sta pa rekreativca v enem klubu, ki je ponudil 3x tedenske treninge za take, ki ne tekmujejo in jim je super.

Kar zadevapa naju z možem, midva sva že v tistih letih, ko ne gre za izboljšanje rezultatov, ker ti enostavno padajo, pač nisva več stara 20 :))
Glede te tekmovalnosti samega s seboj imam pa osebno odlične izkušnje, ker v življenju ne bi dosegla niti 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} tega, kar sem, če ne bi imela tega v sebi. Karkoli sem počela, pa če je bilo to kuhanje ali študiranje, služba, projekt ali vzgoja otrok, vedno sem imela cilj biti danes boljša kot včeraj in jutri boljša kot danes. Pa to ni v resnici nobeno breme in gledanje na uro in merjenje rezultatov, ampak le reševanje težav in preskakovanje ovir, da kar ti včeraj ni uspelo, ti bo pa danes ali jutri.

Veš kako je, večina nas, ki smo se s športom ukvarjali prfesionalno, si ne želimo tega za svoje otroke.
Vemo pa, da je šport zdrav in da ti predvsem treniranje v otroštvu in mladosti ogromno da, ne samo za fizično aktivnost, ampak za način razmišljanja, delovanja, za samo življenje pridobiš ogromno dobrih navad in še, v najstništvu te le malo zaveže, da nimaš časa ravno divjat okoli :))

Najini so že vsi odrasli in nihče ni profesionalni športnik, čeprav še vedno trenirajo, en igra v nepomembni ligi za svoj gušt, dva sta pa rekreativca v enem klubu, ki je ponudil 3x tedenske treninge za take, ki ne tekmujejo in jim je super.

Kar zadevapa naju z možem, midva sva že v tistih letih, ko ne gre za izboljšanje rezultatov, ker ti enostavno padajo, pač nisva več stara 20 :))
Glede te tekmovalnosti samega s seboj imam pa osebno odlične izkušnje, ker v življenju ne bi dosegla niti 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} tega, kar sem, če ne bi imela tega v sebi. Karkoli sem počela, pa če je bilo to kuhanje ali študiranje, služba, projekt ali vzgoja otrok, vedno sem imela cilj biti danes boljša kot včeraj in jutri boljša kot danes. Pa to ni v resnici nobeno breme in gledanje na uro in merjenje rezultatov, ampak le reševanje težav in preskakovanje ovir, da kar ti včeraj ni uspelo, ti bo pa danes ali jutri.
[/quote]

Brez zamere, ampak vzrok-posledica je tukaj drugje. Ti si se taka rodila in uspeh v športu je bil odraz tega, ne obratno. Imam otroka, ki je identičen, pa povohal ni nobenega šorta v organiziranem smislu. Zmeraj vse sam. Šport ti nečesa, kar ti nimaš v sebi, ne more dat. Če pa imaš v sebi, pa lahko to izkoristiš tudi na drugačen način, ne samo skozi klube tak in onake.

Veš kako je, večina nas, ki smo se s športom ukvarjali prfesionalno, si ne želimo tega za svoje otroke.
Vemo pa, da je šport zdrav in da ti predvsem treniranje v otroštvu in mladosti ogromno da, ne samo za fizično aktivnost, ampak za način razmišljanja, delovanja, za samo življenje pridobiš ogromno dobrih navad in še, v najstništvu te le malo zaveže, da nimaš časa ravno divjat okoli :))

Najini so že vsi odrasli in nihče ni profesionalni športnik, čeprav še vedno trenirajo, en igra v nepomembni ligi za svoj gušt, dva sta pa rekreativca v enem klubu, ki je ponudil 3x tedenske treninge za take, ki ne tekmujejo in jim je super.

Kar zadevapa naju z možem, midva sva že v tistih letih, ko ne gre za izboljšanje rezultatov, ker ti enostavno padajo, pač nisva več stara 20 :))
Glede te tekmovalnosti samega s seboj imam pa osebno odlične izkušnje, ker v življenju ne bi dosegla niti 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} tega, kar sem, če ne bi imela tega v sebi. Karkoli sem počela, pa če je bilo to kuhanje ali študiranje, služba, projekt ali vzgoja otrok, vedno sem imela cilj biti danes boljša kot včeraj in jutri boljša kot danes. Pa to ni v resnici nobeno breme in gledanje na uro in merjenje rezultatov, ampak le reševanje težav in preskakovanje ovir, da kar ti včeraj ni uspelo, ti bo pa danes ali jutri.
[/quote]

ne se zdaj vlečt ven……podpiram razmišljanje črnega petka.
zakaj moramo povsod vlačiti tekmovalnost? pa magari sam s sabo….kjer je zmagovalec, je tudi poraženec. Za neke nepomembne zadeve, je čisto nepomembno tekmovati, pa magari sam s sabo. S tem ne nič napreduješ. Danes imaš dan in skuhaš z levo roko in prideš na hrib v pol ure, jutri ni tvoj dan in je kosilo bolj zanič ali pa naročeno preko telefona, na hrib pa niti ne prideš, ker se na polovici obrneš. A naj se človek zdaj ubija, da mora biti vsak dan boljši, kot prejšnji dan??
zakaj pa, kaj bomo s tem dosegli? s tvojim načinom razmišljanja smo dosegli to, da je cel kup raznoraznih psiho problemov, depresij in podobnega sranja, ko ljudje zaradi takega razmišljanja niso zadovoljni sami s sabo.
življenje hočemo preveč ukalupiti, vse bomo merili, vedno boljši bomo itd…zakaj ne bi raje preprosto živeli….
treningi in krožki žal ne počnejo tega….dajo sicer nekaj pozivnega, vendar tudi enako ali še več slabega. sam ne vidim nič dobrega v tem, da malčki petkrat na teden drgnejo nek šport, inštrument itd….raje da vsak dan nekaj drugega. S pristopom današnjih klubov pa to ni mogoče.

ne se zdaj vlečt ven……podpiram razmišljanje črnega petka.
zakaj moramo povsod vlačiti tekmovalnost? pa magari sam s sabo….kjer je zmagovalec, je tudi poraženec. Za neke nepomembne zadeve, je čisto nepomembno tekmovati, pa magari sam s sabo. S tem ne nič napreduješ. Danes imaš dan in skuhaš z levo roko in prideš na hrib v pol ure, jutri ni tvoj dan in je kosilo bolj zanič ali pa naročeno preko telefona, na hrib pa niti ne prideš, ker se na polovici obrneš. A naj se človek zdaj ubija, da mora biti vsak dan boljši, kot prejšnji dan??
zakaj pa, kaj bomo s tem dosegli? s tvojim načinom razmišljanja smo dosegli to, da je cel kup raznoraznih psiho problemov, depresij in podobnega sranja, ko ljudje zaradi takega razmišljanja niso zadovoljni sami s sabo.
življenje hočemo preveč ukalupiti, vse bomo merili, vedno boljši bomo itd…zakaj ne bi raje preprosto živeli….
treningi in krožki žal ne počnejo tega….dajo sicer nekaj pozivnega, vendar tudi enako ali še več slabega. sam ne vidim nič dobrega v tem, da malčki petkrat na teden drgnejo nek šport, inštrument itd….raje da vsak dan nekaj drugega. S pristopom današnjih klubov pa to ni mogoče.
[/quote]

Nimas prav. Ravno tekmovanje sam s seboj te zene naprej. Mislim, da ti daje tudi doloceno samozavest. Ne obupas in verjames vase, tudi ce en dan ne prides niti do vznozja hriba ali narocis halo pico za kosilo. Ce nimas zelje in volje biti boljsi kot si bil, potem propadas in padas v depresivna stanja.

Nimas prav. Ravno tekmovanje sam s seboj te zene naprej. Mislim, da ti daje tudi doloceno samozavest. Ne obupas in verjames vase, tudi ce en dan ne prides niti do vznozja hriba ali narocis halo pico za kosilo. Ce nimas zelje in volje biti boljsi kot si bil, potem propadas in padas v depresivna stanja.
[/quote]

ne razumet vsega čisto dobesedno. tema se nanaša na male otroke in forsiranje s treningi, tekmovanji itd in posledicami le tega….ki so pozitivne (dobimo dobre športinike) in negativne ( cele kupe nezadovoljnih otrok, ki so zadeve opustili iz takih ali drugačnih razlogov) pri tem glej tudi na to, da imajo recimo v enem klubu 50 otrok, vsi veseli in zagnani….naslednje leto izberejo eno ekipo, ostali odpadejo kot knof od gat….imajo pa ta šport recimo zelo radi. in tu manjka način, kako tudi take otroke, ki mogoče niso najbolj talentirani, ki bi radi v življenju počeli še kaj drugega, kot le trenirali en šport, obdržati pri aktivnem preživljanju časa itd….tu pademo kot družba praktično na celi črti….redke so izjeme,

Nimas prav. Ravno tekmovanje sam s seboj te zene naprej. Mislim, da ti daje tudi doloceno samozavest. Ne obupas in verjames vase, tudi ce en dan ne prides niti do vznozja hriba ali narocis halo pico za kosilo. Ce nimas zelje in volje biti boljsi kot si bil, potem propadas in padas v depresivna stanja.
[/quote]
Se ne strinjam. Dovolj je, da je človek zadovoljen s tem, kar ima, in da to stanje vzdržuje. Enkrat do dvakrat tedensko pretečem 5 do 8 km. In nič več. Kar se tebe tiče, sem na poti v depresijo, ker nimam želje po tem, da bi to razdaljo podaljševala oziroma jo skušala čedalje hitreje preteči. V resnici pa ravno pri tistih, ki hrepenijo po izboljšanju, čutim nenehno nepotešenost in nezadovoljstvo.

ne razumet vsega čisto dobesedno. tema se nanaša na male otroke in forsiranje s treningi, tekmovanji itd in posledicami le tega….ki so pozitivne (dobimo dobre športinike) in negativne ( cele kupe nezadovoljnih otrok, ki so zadeve opustili iz takih ali drugačnih razlogov) pri tem glej tudi na to, da imajo recimo v enem klubu 50 otrok, vsi veseli in zagnani….naslednje leto izberejo eno ekipo, ostali odpadejo kot knof od gat….imajo pa ta šport recimo zelo radi. in tu manjka način, kako tudi take otroke, ki mogoče niso najbolj talentirani, ki bi radi v življenju počeli še kaj drugega, kot le trenirali en šport, obdržati pri aktivnem preživljanju časa itd….tu pademo kot družba praktično na celi črti….redke so izjeme,
[/quote]

Ravno majhni otroci imajo naravno danost, da si želijo biti vsak dan boljši.
Če tega ne bi bilo, bi bili zadovoljni s plazenjem in se bi shodili, zadovoljni bi bili s čebljanjem in ne bi spregovorili.
Majhne otroke žene naprej želja po biti sposobnejši, boljši, doseči nekaj, kar včeraj niso zmogli. To je popolnoma naravna stvar in verjemi, da se enoletnik tega sigurno ne zaveda.

Se ne strinjam. Dovolj je, da je človek zadovoljen s tem, kar ima, in da to stanje vzdržuje. Enkrat do dvakrat tedensko pretečem 5 do 8 km. In nič več. Kar se tebe tiče, sem na poti v depresijo, ker nimam želje po tem, da bi to razdaljo podaljševala oziroma jo skušala čedalje hitreje preteči. V resnici pa ravno pri tistih, ki hrepenijo po izboljšanju, čutim nenehno nepotešenost in nezadovoljstvo.
[/quote]

Vsak ima svoje limite in teh se je treba zavedat. 20 let nazaj sem za šalo pretekla 10km, danes mi je dovolj 5-8, lahko bi več, a v tej smeri trenutno nimam interesa, imam pa željo 1x preteči Ljubljanski maraton in ko se bom to odločila, mi 5km ne bo dovolj, imela bom interes biti boljša in takrat si bom pa merila razdaljo in čas, zdaj za to ni potrebe.

Ko deluješ tako, da si danes boljši kot včeraj, nimaš razloga za razočaranje, ker si v preteklosti očitno bil slabši in si danes že boljši, četudi morda nisi (še) dosegel svojega cilja, veš da si napredoval, tega se zavedaš in ko to veš, ni nobenega razloga za nepotešenost in nezadovoljstvo. Zakaj le?

Ravno majhni otroci imajo naravno danost, da si želijo biti vsak dan boljši.
Če tega ne bi bilo, bi bili zadovoljni s plazenjem in se bi shodili, zadovoljni bi bili s čebljanjem in ne bi spregovorili.
Majhne otroke žene naprej želja po biti sposobnejši, boljši, doseči nekaj, kar včeraj niso zmogli. To je popolnoma naravna stvar in verjemi, da se enoletnik tega sigurno ne zaveda.
[/quote]
re sje, vendar jim današnji trend vse to ubije, ker pač le redkim ali pa nobenemu se ne da z nogometom ukvarjati 6 dni v tednu, ob tem, da se ne more z ničemer drugim, ker ga recimo veseli še plezanje, kjer pa spet plezajo 4x na teden…..da ne govorimo o uničenih familijah, ki jim je onemogočeno normalno življenje, ker je treba samo mularijo vozit in it iskat.
za nameček pa se nadebudni trenerji še v počitnicah spomnejo za posebne priprave dvakrat an dan…..ja jebenti, kdaj pa naj potem recimo gremo kot familija smučat, na morje, kam na izlet????

re sje, vendar jim današnji trend vse to ubije, ker pač le redkim ali pa nobenemu se ne da z nogometom ukvarjati 6 dni v tednu, ob tem, da se ne more z ničemer drugim, ker ga recimo veseli še plezanje, kjer pa spet plezajo 4x na teden…..da ne govorimo o uničenih familijah, ki jim je onemogočeno normalno življenje, ker je treba samo mularijo vozit in it iskat.
za nameček pa se nadebudni trenerji še v počitnicah spomnejo za posebne priprave dvakrat an dan…..ja jebenti, kdaj pa naj potem recimo gremo kot familija smučat, na morje, kam na izlet????
[/quote]

Ti dam čisto prav. Gledam te otroke. Saj nimajo nič od življenja, vse se jim vrti okoli klubov. Trening 4-krat na teden, vsak vikend tekme. Družinskega življenja ni, ker je vse podrejeno klubu. Čez teden vozakanje na treninge, čez vikend obiskovanje tekem.
Pa okej, bi razumela, če bi šlo za neke blazne talente, ki vidijo prihodnost v športu. Ampak ne! To so čisto običajni fantje, ki nikoli ne bodo delali športne kariere, so že v srednjih šolah, se pripravljajo na izučitev za poklice. Slejkoprej bodo s klubi prenehali, ker bodo prišli mlajši za njimi.
In kaj so imeli od otroštva sami in njihovi starši? Nobenih drugih izkušenj kot klub iz dneva v dan. pa skrajšani, odpovedani dopusti, ker trener reče, da otrok lahko gre na dopust, potem pa si premisli, ker nima dovolj fantov, večno prilagajanje počitnic pripravam … Ja, klub je za te otroke pomembnejši kot družina.

re sje, vendar jim današnji trend vse to ubije, ker pač le redkim ali pa nobenemu se ne da z nogometom ukvarjati 6 dni v tednu, ob tem, da se ne more z ničemer drugim, ker ga recimo veseli še plezanje, kjer pa spet plezajo 4x na teden…..da ne govorimo o uničenih familijah, ki jim je onemogočeno normalno življenje, ker je treba samo mularijo vozit in it iskat.
za nameček pa se nadebudni trenerji še v počitnicah spomnejo za posebne priprave dvakrat an dan…..ja jebenti, kdaj pa naj potem recimo gremo kot familija smučat, na morje, kam na izlet????
[/quote]

Zato sem tudi napisala, da tekmovanja niso za to, da si na njih najboljši, ampak da mora že sam trner do otrok delovati tako, da jim vcepi v glavo, da so tekmovanja zato, da vidijo, kaj zmorejo in kje so v primerjavi z drugimi, torej kaj zmrejo vrstniki, bi mogoče tudi oni lahko toliko ali bi le naslednje leto izboljšali svoje rezultate, torej tekmovali sami s seboj.

Ko sem še aktivno trenirala, mi ni bil cilj narediti 50 ponovitev, ampak 60 ali 70, odvisno od časa, ki je bil na voljo, več kot včeraj, ker 50 pač zmorem, to delajo vsi, mogoče jih pa zmorem 60 ali 70 in tega ne vem, dokler ne poskusim. Ni tako?

Glede klubov sem tudi že napisala, 15 let nazaj se je vse zmenilo in danes se tudi. Res je, da si nismo nekaj vmes zmišljevali, ampak smo se vsedli prvi dan in se zmenili. Tako so naredili tudi brat, svak in svakinja in otroci lepo trenirajo po 2 športa vsakega 2x tedensko, na smučanje smo vedno hodili mimo vseh praznikov in počitnic, torej v času treningov, a tenerji niso imeli s tem težav. Vse je stvar dogovora in vse se da zmenit, samo treba je vse karte dat na mizo takoj.

Zato sem tudi napisala, da tekmovanja niso za to, da si na njih najboljši, ampak da mora že sam trner do otrok delovati tako, da jim vcepi v glavo, da so tekmovanja zato, da vidijo, kaj zmorejo in kje so v primerjavi z drugimi, torej kaj zmrejo vrstniki, bi mogoče tudi oni lahko toliko ali bi le naslednje leto izboljšali svoje rezultate, torej tekmovali sami s seboj.

Ko sem še aktivno trenirala, mi ni bil cilj narediti 50 ponovitev, ampak 60 ali 70, odvisno od časa, ki je bil na voljo, več kot včeraj, ker 50 pač zmorem, to delajo vsi, mogoče jih pa zmorem 60 ali 70 in tega ne vem, dokler ne poskusim. Ni tako?

Glede klubov sem tudi že napisala, 15 let nazaj se je vse zmenilo in danes se tudi. Res je, da si nismo nekaj vmes zmišljevali, ampak smo se vsedli prvi dan in se zmenili. Tako so naredili tudi brat, svak in svakinja in otroci lepo trenirajo po 2 športa vsakega 2x tedensko, na smučanje smo vedno hodili mimo vseh praznikov in počitnic, torej v času treningov, a tenerji niso imeli s tem težav. Vse je stvar dogovora in vse se da zmenit, samo treba je vse karte dat na mizo takoj.
[/quote]

Očitno gre za otroke, ki za klube niso pomembni. Če je šport ekipni, si tega noben trener ne more privoščit, ker mora sestavljat ekipe, se ti ne zdi? Ne more otroke vprašat, kateri bi blagovolil priti na tekmo. Ali kako si to predstavljaš?
To je mogoče samo pri indivudalnih športih ali tam, kjer so ti otroci rezerva, ne pa glavni igralci.

Jah no – nekaj zdrave tekmovalnosti, organizacije in da otrok vidi, kje s svojim delom, prispevkom tako pri sebi kot osbnostna rast tudi na področju “krožkov, treningov” je, dajo tudi tekmovanja-sploh pri skupinskih športih, kjer kot ekipa zastopajo svojo šolo, kraj, ipd. Sicer pa. – smo končali, si napisal-a. A je vaš otrok moral končat zaradi vas? Treniral zaradi vas? :D. AlI na svojo lastno željo in izbor? 😀

Naa potomca vedno sama izbala svoje hobije. Trenirala, tekmovala, dosegala odlične rezutate tudi na državni ravni. Jima je vse to zelo prav prišlo pri nadaljni organizaciji svojega prostega časa, življenja. Vse sama, v svoji glavi.

Jah no – nekaj zdrave tekmovalnosti, organizacije in da otrok vidi, kje s svojim delom, prispevkom tako pri sebi kot osbnostna rast tudi na področju “krožkov, treningov” je, dajo tudi tekmovanja-sploh pri skupinskih športih, kjer kot ekipa zastopajo svojo šolo, kraj, ipd. Sicer pa. – smo končali, si napisal-a. A je vaš otrok moral končat zaradi vas? Treniral zaradi vas? :D. AlI na svojo lastno željo in izbor? 😀

Naa potomca vedno sama izbala svoje hobije. Trenirala, tekmovala, dosegala odlične rezutate tudi na državni ravni. Jima je vse to zelo prav prišlo pri nadaljni organizaciji svojega prostega časa, življenja. Vse sama, v svoji glavi.
[/quote]

Za nekoga osebnostna rast, za drugega travma. Ni vsem do nastopov v javnosti.

Očitno gre za otroke, ki za klube niso pomembni. Če je šport ekipni, si tega noben trener ne more privoščit, ker mora sestavljat ekipe, se ti ne zdi? Ne more otroke vprašat, kateri bi blagovolil priti na tekmo. Ali kako si to predstavljaš?
To je mogoče samo pri indivudalnih športih ali tam, kjer so ti otroci rezerva, ne pa glavni igralci.
[/quote]

Tudi to se v naprej zmeni, saj so tekme napovedane v naprej. Nečaki se zmenijo, sem že napisala, če je pomembna tekma, prosi trener, če je lahko na vseh treningih ta teden in na tekmi v soboto in se zmenijo tako, da je prav. Ker je očitno pomembna tekma, jim ne gre za nekoga, da sedi na klopi, ampak za nekoga, ki lahko pripomore k zmagi.

Pri individualnih športih je dosti manj tekmovanj in se jih kar udeležuješ, ker če se ne, je naslednje čez mesec ali dva ali celo naslednje leto. Pri ekipnih pa lahko kako tekmo spustiš, saj nisi edini igralec.

Sicer mi ni jasno zakaj se to razglablja na monu namesto da bi se to vprašalo trenerja kako in kaj je bilo in kaj misli s tem. Ne vem jaz sem bolj za direktni odnos saj res da trenerji delajo po svoje in naj jih starši nebi popravljali ampak če pa vprašaš kako je s tvojim otrokom in kaj je bilo mišleno pa misli da ni vmešavanje v njegovo delo. Avtorica morda če vprašaš trenerja kaj je bilo kakšen je bil ogovor in kakšen nje njegov pogled na zadevo in mu poveš svoje mnenje, da se bo hči še vedno z veseljem vračala na treninge in učivala v njih morda tudi v domačih nalogah.
Kot drugo mislim da trenerji pri tej starosti nebi smeli delati razlike. Otroci se še razvijajo in tudi enim je nekaj bolj všeč drugim drugo. Je pa res da se tudi z udeležbo na tekmovanju nekaj nauči. Če je vse po sreči ne samo to da se gre vedno na nož in na zmago pač pa da se sodeluje, da se v tistem času maksimalno potrudi in pokaže kaj zna, po tekmi pa se s starši še lepo pozabava.

Tudi to se v naprej zmeni, saj so tekme napovedane v naprej. Nečaki se zmenijo, sem že napisala, če je pomembna tekma, prosi trener, če je lahko na vseh treningih ta teden in na tekmi v soboto in se zmenijo tako, da je prav. Ker je očitno pomembna tekma, jim ne gre za nekoga, da sedi na klopi, ampak za nekoga, ki lahko pripomore k zmagi.

Pri individualnih športih je dosti manj tekmovanj in se jih kar udeležuješ, ker če se ne, je naslednje čez mesec ali dva ali celo naslednje leto. Pri ekipnih pa lahko kako tekmo spustiš, saj nisi edini igralec.
[/quote]

Kakor sem rekla, očitno niso pomembni igralci. V klubu, ki ga poznam jaz, prvih pet ni v ekipi ni šans, da manjkajo. Nepomembne tekme ne obstajajo, samo nepomembni igralci.

Kakor sem rekla, očitno niso pomembni igralci. V klubu, ki ga poznam jaz, prvih pet ni v ekipi ni šans, da manjkajo. Nepomembne tekme ne obstajajo, samo nepomembni igralci.
[/quote]

Ocitno je ta vas klub tekmovalen in vzgaja samo super bodoce sportnike. Pri nas ne delajo problemov, ce otroci manjkajo. Jamrajo ze, ampak jim povemo, da je prvo druzina, potem sola in sele na tretjem mestu sport, pa naj bo najboljdi v ekipi ali najslabsi, ko nastopis idlocno in preprican v to, kar mislis, te spostujejo in ne delajo tezav.
Sin je imel lani priprave sredi avgusta, ker smo bili na morju, je zamudil 2 dni. Seveda je bila jamrajija, ker je v prvi postavi, ampak smo se zmenili in niso delali tezav.
Necakinja je imela priprave zadnji teden v avgustu, ki so se krizale s solskim taborom. Dekle je kljucno za svojo ekipo, ker je za glavo in pol visja od vseh vrstnic, prav tako ni bilo problema, je sla pac prej s priprav.

Tu ne govorim o mladincih ali kadetih, ampak o 9-13 let starih otrocih, ki jih ne mores tretirat kot polprofije in ce trenerjem in klubom to ni jasno, zamenjajte klub!

Ocitno je ta vas klub tekmovalen in vzgaja samo super bodoce sportnike. Pri nas ne delajo problemov, ce otroci manjkajo. Jamrajo ze, ampak jim povemo, da je prvo druzina, potem sola in sele na tretjem mestu sport, pa naj bo najboljdi v ekipi ali najslabsi, ko nastopis idlocno in preprican v to, kar mislis, te spostujejo in ne delajo tezav.
Sin je imel lani priprave sredi avgusta, ker smo bili na morju, je zamudil 2 dni. Seveda je bila jamrajija, ker je v prvi postavi, ampak smo se zmenili in niso delali tezav.
Necakinja je imela priprave zadnji teden v avgustu, ki so se krizale s solskim taborom. Dekle je kljucno za svojo ekipo, ker je za glavo in pol visja od vseh vrstnic, prav tako ni bilo problema, je sla pac prej s priprav.

Tu ne govorim o mladincih ali kadetih, ampak o 9-13 let starih otrocih, ki jih ne mores tretirat kot polprofije in ce trenerjem in klubom to ni jasno, zamenjajte klub!
[/quote]

No, počakajte še par let, če bodo še v prvi postavi s takim odnosom. Govorim o starejših otrocih.

No, počakajte še par let, če bodo še v prvi postavi s takim odnosom. Govorim o starejših otrocih.
[/quote]

Ko bodo presli iz osnovne v srednjo solo, se bodo morali sami odlocit, bodo resno trenirali ali ne in ce bodo, potem se ve, da ne morejo trenirat treh sportov naenkrat in da bodo morali biti na vseh treningih, pripravah in tekmah.
A spet. Prijateljica ima srednjesolko, ki je sportni fanatik. Vedno je trenirala vec sportov naenkrat, en je bil glavni, ostalo usput. Mislim, da je bila le v 1. letniku samo na enem sportu. Zdaj ze dve leti trenira 2 sporta, svoj glavni, kjer ni izostajanja in je drzavna prvakinja in ima kup mednarodnih medalj, ob tem pa se enega ljubiteljsko, kjer je celo toliko dobra, da je v prvi postavi. Ko ima obveznosti pri svojem sportu, jo pustijo na miru, so pa cisto veseli, ko je na tekmah in zabija gole. Vem, da je dekle res izjema in je tudi zelo izjemna punca, ampak ocitno je, da je lahko tudi tako.

Ko bodo presli iz osnovne v srednjo solo, se bodo morali sami odlocit, bodo resno trenirali ali ne in ce bodo, potem se ve, da ne morejo trenirat treh sportov naenkrat in da bodo morali biti na vseh treningih, pripravah in tekmah.
A spet. Prijateljica ima srednjesolko, ki je sportni fanatik. Vedno je trenirala vec sportov naenkrat, en je bil glavni, ostalo usput. Mislim, da je bila le v 1. letniku samo na enem sportu. Zdaj ze dve leti trenira 2 sporta, svoj glavni, kjer ni izostajanja in je drzavna prvakinja in ima kup mednarodnih medalj, ob tem pa se enega ljubiteljsko, kjer je celo toliko dobra, da je v prvi postavi. Ko ima obveznosti pri svojem sportu, jo pustijo na miru, so pa cisto veseli, ko je na tekmah in zabija gole. Vem, da je dekle res izjema in je tudi zelo izjemna punca, ampak ocitno je, da je lahko tudi tako.
[/quote]

Ženski nogomet je pa res primerljiv. 🙂

Ženski nogomet je pa res primerljiv. 🙂
[/quote]

Kaj sploh ti zagovarjaš?