Ponudba o sodelovanju s podjetji na e-pošto

Smo relativno manjše, relativno mlado podjetje, ki pa ima vrhunske izdelke in storitve, konkurenca pa je na tem področju velika in se je zavedamo, kljub temu pa smo po kvaliteti izdelkov in storitev močno v prednosti.

Imamo dokaj dobro optimizirano spletno stran, zato ponudbe o sodelovanju s strani ostalih podjetij pospešeno dobivamo,hkrati pa tudi sami iščemo podjetja za sodelovanje.

Na internetu smo našli nekaj podjetij, s katerimi bi radi sodelovali, ker pač vidimo, da bo sodelovanje prineslo dodano vrednost obojim.

Sestavili smo dopis, ki ga nameravamo poslati določenim podjetjem po e-mailu in vključuje tudi ponudbo o sodelovanju – pravzaprav še ni podrobneje predstavljena,ker jo imamo namen predstaviti osebno, po predhodnem dogovoru po telefonu. Po telefonu jih bomo poklicali po določenem krajšem času.

Zanima nas, ali je dovoljeno, brez predhodnega dovoljenja pošiljati take ponudbe ali je to že mišljeno kot reklama? V meilu je seveda naveden naš naslov in poziv, da si ogledajo spletno stran (da sploh vedo, s čim se ukvarjamo in predvidijo možnosti za sodelovanje tudi sami).

Namen dopisa ni prodaja izdelkov, sicer… Mislim sicer, da nihče meilanebi v prvi vrsti razumel, kot reklame, izdelki so dobri, tako da res vsak pokaže zanimanje, ampak nebi pa želeli, da izpade neprofesionalno.

Prosim, za kak nasvet. Ali je mogoče bolje, da jih najprej pokličemo in ponudbo predstavimo po telefonu?

Načeli ste eno najbolj zoprnih tem v slovenski pravni ureditvi interneta, za kar sem vam prav hvaležen.

Po Zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom) se z globo od 50.000 do 400.000 eurov za prekršek kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če uporablja elektronsko pošto za neposredno trženje brez soglasja naročnika. Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori isti prekršek. Z globo od 500 do 10.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori isti prekršek.

Problem opisane ureditve je, da zaradi svoje površnosti ne razlikuje med B2B in B2C komunikacijo, kar je sicer ideja ureditve v EU. Da bi se izognili globi, je smiselno komunikacijo pošiljati le na e-poštne naslove, ki so dejansko objavljeni na spletnih straneh pravnih subjektov kot kontaktni naslovi, hkrati pa e-dopise čim bolj individualizirati (npr. videli smo, da se ukvarjate s to in to dejavnostjo, zato bi vam želeli ponuditi…). Konkretna gospodarska ponudba oziroma vabilo k dajanju ponudb bo v očeh razumnega inšpektorja težko štela za neposredno trženje, hkrati pa je mogoče javno obljavljen naslov razumeti kot soglasje za tovrstno individualizirano komunikacijo.

Kot pravilno ugotavljate, pa je telefonski marketing dejansko urejen bistveno bolj liberalno, individualni klici zato ne bi smeli predstavljati problema.