Mislim, da je to prvi zapis mame, ki je inteligenten in razmišljujoč.
Bravo, še posebej za odebeljeni del. Ampak eni ne razumejo, nočejo razumeti, ker bognedaj biti manj vreden od sosedov, znancev, sodelavcev, mora mali hoditi na vsaj 4 dejavnosti. Ali so mu všeč ali ne, sploh nima veze. Važno je samo to, da mamica pove v službi, kam vse mora malega voziti, in sopiha prav ponosno.

Moja bivša sodelavka jamra koliko dejavnosti in kam vse mora vozit … Pa jo vprašam ali je res vse to potrebno? Potem pa začne, ja pa veš … in še vedno ne dobim odgovora ali je res vse to potrebno. Skratka meni je smešno, da si sami vse to kreirajo in potem jamranje in jadikovanje brez meja.
Nikakor ne dojema, da je vse posledica marketinga, da je treba otroke non stop neki zabavat, animirat … dajte dojeti, da je vse to en velik biznis, vi ste pa pač padli na vsako foro da je vse treba, če ne bo pa konec sveta.

Kako lepo se spominjam da smo si kot otroci vse sami organizirali, nekaj dni je bil nogomet, nekaj dni košarka, pozimi smo delali bunkerje in gradove, poleti v gozdu, nekaj dni smo kartali, nekaj dni smo igrali monopoli, nekaj dni smo igrali odbojko, nekaj dni badminton, pa smo papir zbirali, pa steklenice in potem si kupili tortice itd.
Bilo je simple in vse smo si sami organizirali in se sami znašli.

Nisi dolžna, sevedane. Sem pa lepo vprašala. Drugač si sama napisala da ne obiskuje nobene dejavnosti, od tu moje sklepanje.

Tudi pri nas podobno. Nekaj otrok je pa vseeno hodilo v glasbeno, na tuje jezike, poleti v Anglijo na jezikovne šole ipd.
Mi, katerim starši niso mogli omogočit podobnih dejavnosti, smo večinoma v življenju stopničko pod tistimi, katerim starši so lahko omogočili kaj več 🙂

Jaz sem tudi pristaš tega, da mora imeti otrok tudi prosti čas in ne samo dejavnosti.
Tako ima 3 stvari, ki si jih je sam želel v času podaljšanega bivanja (ena od teh je plačljiva ostale organizira šola v sodelovanju z okoliški društvi in se dogaja v času podaljšanega bivanja na šoli).
Ima še enega v organizaciji šole (pohodi) ki pa so v sobotah (na cca. en na mesec).
Tako pride ob 15ih iz šole, naredi nalogo, v miru poje, malo prebere in je še kako uro prost.

Vpiši ga v privatno glasbeno, tam ne bo toliko vaj in nastopov. Na srednjo in naprej na akademijo pa bo ravno tako prišel, če bo kasneje imel željo.
P.s. pa kot starš iamte vso pravico, da odpoveste kak nastop brez slabe vesti. Najprej naredite razproed dogodkov glasbeni šoli za sina, potem pa se pogovorite, če katerega črtate.

Popolnoma se strinjam s tabo!
In zakaj je toliko dodatnih dejavnosti po šolah in po vrtcih? Ker učitelji in vzgojitelji delajo vsak dan z otroki po pet, šest ur – ostale ure ,saj je delovnik 8 ur- pa morajo nadomestiti s pripravami, govorilnimi urami in popoldanskimi “dejavnostmi” , ki se jim strokovno reče “sodelovanje s starši”…To so vsi koncerti, nastopi, rajanja, pikniki in razni živ žavi…
Vse to spada v učiteljevo ali vzgojiteljevo službo in ko padeš v ta sistem, si ga dolžan peljati…
Seveda morajo vzgojitelji in učitelji v dnevnik vpisati , koliko staršev in kateri so se udeležili “srečanja”…Če ne prideš, potem daješ izgled, da si slab starš in da se ne brigaš za otroka.
Teh popoldanskih predavanj in dejavnosti za starše je vse preveč, vključno z bazarji in
delavnicami .
Tako starši in otroci skačejo od ene popoldanske dejavnosti do druge, namesto, da bi se pogovarjali , kaj skupno prebrali in v miru pojedli.
[/quote]

Te dejavnsoti in posebni tretma otrok ste namreč vi starši in vaši predhodniki v preteklih letih zahtevali. Lahko gremo nazaj na srednejveški sistem: šola od 8-14, popoldne pa nobenih krožkov. Pa potem starši sami razvijajte sposobnosti otrokom oz. jih animirajte. Sploh dandanes, ko otroci brez animacije sploh ne funkcionirajo več, počasi jih bo potrebno motivirati še za dihanje.

Saj v tej temi ne gre za otroke in njihovo obremenjenost. Gre za starše večjih družin. Moji otroci že imajo vsak svoj pdosti čas, midva sva pa zelo v ppgonu skoz. Če je otrok več, je treba vse poti množiti s številom otrok.
In tega szarši z enim ali dvema ne razumete. Kaj šele učiteljice…

Te razumem, imam 5 otrok. Zadeve v vrtcu razen zaključnega sladoleda izpuščam.
Nastopi v GŠ, včasih ne gre nobeden od naju z možem, gre pa sorojenec.
Ja enkrat se ti strga,potem pa začneš stvari klestiti.

Sigurno zaj.ebavaš..glasbena , skavti in verouk je najnujnejše??
[/quote]

Verouk – ni potrebe zanj, doma ga naučite moliti in skupaj preberite sveto pismo, če ste že verni. V nedeljo pojdite pa skupaj k maši.
Skavti, taborniki – a ste iz otrok nesposobneže naredili. Moja starša še danes ne vesta, da sem v petek popoldne hodila na tabornike v šolo. Učitelji so organizirali vse ostalo. Pomembno pa prav tako ni. Pojdite skupaj kot družina na izlet in se kaj skupaj naučite. Danes ko lahko imaš Samsung galaxy ali kaj podobnega celo v gozdu in dela internet, se res ni za pritoževati, da ne boste imeli informacij oz. ne bi preživeli.
Glasbena šola je način kako preživeti čas. Če niamte dovolj časa, potem se tega ne morete iti. Mogoče pa sploh ni problem pomanjkanje časa in preveč stresa, ampak slaba organizacija in pomanjkanje samopodobe, da se reče učitelju ne, ne bomo sodelovali na vsaki pasji procesiji.

In kdo vam je kriv, da imate toliko otrok? Preden naštepaš otroke, se moraš pa malo tudi zamisliti, kaj želiš otroku nuditi. Če si mu pripravljen nuditi več, potem nimaš toliko otrok kot jih bog da. Sicer pa narediš mejo, do kod boste sužnji svojim otrokom. Otroci bodo pa čisto normalno gor zrasli, pa četud bodo imeli vsak samo po en krožek v šoli TAKOJ po pouku brez. Pa vem, da se marsikje da dogovoriti, da otroke pripelješ hkrati na neko dejavnost, če sta vsaj dva v GŠ in podobno. Koga farbate, sebe?

Pa kdo za vraga te sili da daš otroka na 1001 dejavnost…a misliš da je otroku fino biti ves čas vpet v neke dejavnosti??? Tudi tebi je fajn imeti prost popoldan po službi, ne…zakaj bi bilo pri otroku drugače??
Naj obiskuje eno dejavnost ki mu je res všeč in to je to!
[/quote]

Na 1001 dejavnost mroa otrok hodit zato, ker so jih ameriški mediji napsihiratli, da se mroa otrok razvijat in če se ne bo sedaj, bodo naredili življenjsko napako. V resnici pa otroci postajajo čisto apatični, vse jim je dolgočasno, če niso pod stresom zaradi preveč dejavnsoti, so pa pod stresom, ker niso animirani. Otroci morajo dandanes biti animirani 24 ur na dan in zato jih starši porinejo kamorkoli, da jim nekdo otroke animira (pa če imajo posluh oz kondicijo za šport ali pa ne). Otroci se niti ne znajo več sami zaigrati, domišljija v šolskih spisih je vedno slabša, …

Nimam se najmanjšega mamena kregat s tabo. Ne premoreš fičnika empazije. A lepo prosim, smem malo pojamrat? A ti nikoli ne? Otrok imamo toliko, kot jih je dal Bog. Tudi ti, draga moja, tudi ti. Kar dobro obvladam svoje, zelo so samostojni, nekako pa imamo nekateri tudi bolj daleč od doma stvari. Nismo vsi meščani. Ne razpravljaj o temah, o katerih nič ne veš.

verjetno si pijana, pa si se zatipkala pri “empatiji”
ampak to ne opravičuje izraza, ki si ga skovala – fičnik empatije
reče se kanček empatije

zaradi alkohola je tudi jasno zakaj imaš toliko otrok

Ah ja, vedno se pojavi nekdo, ki začne težit s preteklostjo, z ‘monopolijem’ in ‘tekanjem po dvorišču’ in kako je bilo fajn. Ja, je bilo ja, samo časi se spreminjajo in dovolit, da te povozi čas, tudi ne smeš, sploh pa ne pri mladih generacijah, ker so preprosto drugačne. To je itak klasika, totalen kliše – vedno vsaka ‘stara generacija’ pamet soli mlajši, da kako je bilo v starih cajtih vse boljše (kar seveda ni čisto res). Da ne bo pomote – sem tudi sama iz generacij tekanja po dvoriščih, grajenja bunkerjev in igranja monopolija, se pa zavedam, da danes otroci ne odraščajo tako. In tudi to je treba znat sprejet. Tudi naše generacije več niso živele po načelu babic in starih stricev, tudi mi smo bili zanje drugačni in ‘novi’. Je treba znat sprejet spremembe, na nek uravnotežen način, seveda.

Tudi jaz zavijam z očmi, ko imajo otroci ‘animirane rojstne dneve’, bruha se mi ob vseh sodobnih afnarijah in kiču, neprestani potrebi po samodokazovanju, ampak se pa zavedam, da otroci pripadajo in rastejo v drugačnem svetu. In ta svet ni v vsem samo slab. Vedno so dobre in slabe stvari in treba je ostat nekako uravnotežen. Danes otroci že zgodaj upravljajo z elektroniko, se sporazumevajo na nove načine, uporabljajo računalnike in tudi deležni so bistveno več informacij in stimulansov. Ja, se strinjam, da jih je treba pred marsičem zaščitit, a odrezat od vsega jih pač ne moreš, ker jih boš na ta način socialno osamil in jim škodoval na drug način. To je svet, v katerem bodo morali živeti in nanj jih je treba pripraviti. Pa to ne pomeni, da je treba bezljat sem ter tja ter hodit na sto dejavnosti, vse se da kontrolirat in vse se da omejit, reči NE. Res pa je tudi, da je vsaj deloma res, da otrok DANES, v tem socialnem okolju potrebuje drugačne stvari, kot smo jih potrebovali mi. In to je tudi treba zrelo sprejet in s tem znat delat. Vedno je tako, da starejša generacija vzgaja mlajšo in se mora s tem tudi sama začet ‘prevzgajat’, ne pa samo tumbat, da kako je bilo ‘včasih vse drugače’. ja, je bilo. Zdaj pa pač več ni tako, ker se svet spreminja.

In ja, danes v eno osnovno izobrazbo že skoraj spada kaka dejavnost. Otroci več slišijo o tem, več ponudbe je, postalo je ‘normalno’, da se še nekam hodi…ne nujno za vse, ampak za večino pa. Prijateljčki hodijo, potem mora hodit še on…tak svet smo skreirali. Mi sami. Naša zavest je vodila vanj, ga ni noben drug naredil, ampak kar lepo mi. In zdaj moramo v njemu živet, ne pa klišejsko jamrat po dobrih starih cajtih (ki v marsičem tudi niso bili tako super in smo bili dejansko za marsikaj prikrajšani).

Hočem reči, da razumem do neke mere, da starši skorajda čutijo nujo in prisilo, da otroka še nekam vpisujejo. je pa treba potem zdravorazumsko s tem delat.

pa sama nimam majhnih ali šoloobveznih otrok, razumem pa do neke mere, s čim se soočajo starši teh starostnih skupin.

Zato pa so fajn dejavnosti ki so takoj po šoli v okolici šole in ne rabiš nikamor vozit. Samo enkrat sem se zafrknila in ga vpisala na dejavnost na katero sem ga morala vozit v drug kraj. Ni šlo. Zaradi razgibanega urnika služb, obveznosti.. enostavno ni šlo. Pa je bil eden. Sedaj bosta kmalu dva za dejavnosti in niti razmišljam ne, da bi ju kam vozila. Imata več kot dovolj kvalitetnih zadev v okviru organizacije šole in društev. Sem pristaš, da so te dejavnosti večinoma športe, kaka kulturna vmes in to je to. Je pa tako, da gredo razni ponudniki teh zadev v želji po zaslužkih tudi precej na roko, tako imajo npr. v naši šoli takoj po pouku še v času bivanja plesne tečaje (več zvrsti), borilne veščine itd.

Sestanke preživim. Načeloma pa smo tako zmenjeni. Ko pride naval tega se s kolegicami (ki imajo otroke prav tako na isti dejavnosti) zmenimo in se obveščamo. Ker se je zgodilo, da sta bili dve stvari ob isti uri..
Glede dejavnosti in raznih “ustvarjanj” ki jih imajo v šoli popoldan pa ne hodim, če ni hudo nujno.

Zato pa so fajn dejavnosti ki so takoj po šoli v okolici šole in ne rabiš nikamor vozit. Samo enkrat sem se zafrknila in ga vpisala na dejavnost na katero sem ga morala vozit v drug kraj. Ni šlo. Zaradi razgibanega urnika služb, obveznosti.. enostavno ni šlo. Pa je bil eden. Sedaj bosta kmalu dva za dejavnosti in niti razmišljam ne, da bi ju kam vozila. Imata več kot dovolj kvalitetnih zadev v okviru organizacije šole in društev. Sem pristaš, da so te dejavnosti večinoma športe, kaka kulturna vmes in to je to. Je pa tako, da gredo razni ponudniki teh zadev v želji po zaslužkih tudi precej na roko, tako imajo npr. v naši šoli takoj po pouku še v času bivanja plesne tečaje (več zvrsti), borilne veščine itd.

Sestanke preživim. Načeloma pa smo tako zmenjeni. Ko pride naval tega se s kolegicami (ki imajo otroke prav tako na isti dejavnosti) zmenimo in se obveščamo. Ker se je zgodilo, da sta bili dve stvari ob isti uri..
Glede dejavnosti in raznih “ustvarjanj” ki jih imajo v šoli popoldan pa ne hodim, če ni hudo nujno.
[/quote]

Tako govoriš zdaj, ko so otroci majhni in še ni potrebe po nečem bolj strokovnem. Ko se pokaže, da je otrok nadarjen za nekaj verjemi, ga boš peljala zelo daleč, da bi lahko svoj talent izpilil, ker vsak ponudnik že ni dovolj dober. Drugo pa je, če otrok ni nadarjen, potem so pa res dovolj samo te šolske dejavnosti, ki jih ljubiteljsko vodijo posamezniki.

Tako govoriš zdaj, ko so otroci majhni in še ni potrebe po nečem bolj strokovnem. Ko se pokaže, da je otrok nadarjen za nekaj verjemi, ga boš peljala zelo daleč, da bi lahko svoj talent izpilil, ker vsak ponudnik že ni dovolj dober. Drugo pa je, če otrok ni nadarjen, potem so pa res dovolj samo te šolske dejavnosti, ki jih ljubiteljsko vodijo posamezniki.
[/quote]

Verjetno res. Ampak pri nas niso ljubiteljski posamezniki. Zelo tesno sodeluje šola in športni klub (ki je kvaliteten in ima kar nekaj dobrih igralcev). In ker vse skup spodbuja še občina in izdatno financira tovrstno sodelovanje – so zaenkrat ti programi zelo kvalitetni in ali brezplačni ali zelo poceni.
Poleg tega pridejo tudi zunanji, tako da je pestra izbira dejavnosti (tudi glasbena šola ima del programa, ki ga izvaja v šoli).
Imamo srečo s šolo in vsem skupaj. Vseeno pa glede svojega otroka lahko rečem, da nisem opazila kake hude nadarjenosti in želje po aktivnem sodelovanju v katerem od športov ali glasbilu. Onadva bi počela vse a bolj za druženje in veselje. Pri malem je vidna nadarjenost v nečem a je še majhen in bomo še videli ali bo imel veselje ali ne.

Verjetno res. Ampak pri nas niso ljubiteljski posamezniki. Zelo tesno sodeluje šola in športni klub (ki je kvaliteten in ima kar nekaj dobrih igralcev). In ker vse skup spodbuja še občina in izdatno financira tovrstno sodelovanje – so zaenkrat ti programi zelo kvalitetni in ali brezplačni ali zelo poceni.
Poleg tega pridejo tudi zunanji, tako da je pestra izbira dejavnosti (tudi glasbena šola ima del programa, ki ga izvaja v šoli).
Imamo srečo s šolo in vsem skupaj. Vseeno pa glede svojega otroka lahko rečem, da nisem opazila kake hude nadarjenosti in želje po aktivnem sodelovanju v katerem od športov ali glasbilu. Onadva bi počela vse a bolj za druženje in veselje. Pri malem je vidna nadarjenost v nečem a je še majhen in bomo še videli ali bo imel veselje ali ne.
[/quote]

Določena nadarjenost ali pa velika otrokova želja po nečem se ponavadi pokaže kasneje, v višjih razredih. Dokler so otroci del nekih dejavnosti, ki jih šola ali lokalna skupnost dobro podpira verjetno res ni težav. Če pa so zanimanja na drugih področjih, pa se težava pokaže in teh področij je vedno več. Želela sem izpostavit, da ni vedno vse črno-belo in šola ni vedno tista, ki lahko reši problem. Včasih se starši pač odrečemo marsičemu, da otrok dobi tisto, kar mislimo da si zasluži.
Včeraj je bil film Billy Elliot. Lep primer tega, kar želim izpostavit. Vaš link

Določena nadarjenost ali pa velika otrokova želja po nečem se ponavadi pokaže kasneje, v višjih razredih. Dokler so otroci del nekih dejavnosti, ki jih šola ali lokalna skupnost dobro podpira verjetno res ni težav. Če pa so zanimanja na drugih področjih, pa se težava pokaže in teh področij je vedno več. Želela sem izpostavit, da ni vedno vse črno-belo in šola ni vedno tista, ki lahko reši problem. Včasih se starši pač odrečemo marsičemu, da otrok dobi tisto, kar mislimo da si zasluži.
Včeraj je bil film Billy Elliot. Lep primer tega, kar želim izpostavit. Vaš link
[/quote]

Ja se strinjam. Če je res velika želja, nadarjenost in volja bi tudi jaz vozila kamorkoli bi bilo pač treba. Trenutno pa se mi zdi da dobro zajamejo raznolikost dejavnosti v šoli. Poleg tega imamo res srečo z območjem in društvi oz. klubom, ki dajejo velik poudarek na mladini. Poleg tega je tudi politika občine trenutno zelo naklonjena temu in gre res kar nekaj denarja za dejavnosti ki jih izvajajo v šoli. Tako so tabori v hribih, nogometni tabori, opreme je kar nekaj… skratka fajn.

Te dejavnsoti in posebni tretma otrok ste namreč vi starši in vaši predhodniki v preteklih letih zahtevali. Lahko gremo nazaj na srednejveški sistem: šola od 8-14, popoldne pa nobenih krožkov. Pa potem starši sami razvijajte sposobnosti otrokom oz. jih animirajte. Sploh dandanes, ko otroci brez animacije sploh ne funkcionirajo več, počasi jih bo potrebno motivirati še za dihanje.
[/quote]

Jaz prav gotovo ne, ker bi bila veliko raje v službi 8 ur, namesto da moram vsak teden popoldne spet nazaj v službo.Hvala za vijolice…

Ko sem kot otrok hodila v glasbeno šolo in je bilo treba v začetku leta sestaviti urnik, so imeli pri izbiri vedno prioriteto vozači. Oni so dobili termine takoj po pouku in sigurno tudi na tisti dan, ko so imeli nauk o glasbi, da se jim v GŠ ni bilo treba voziti trikrat tedensko. Kjer se je več otrok iz iste družine učilo različne inštrumente, so se lahko dogovorili tako, da so vsi otroci hodili na inštrumente ob isti uri. Meščanom so ostali preostali termini. Za nas pač transport ni bil tak problem, ker smo lahko šli do glasbene šole tudi sami in nismo nujno potrebovali prevoza. Kdor je lahko šel z avtobusom, pa je šel na avtobus.

Kakšna je organizacija v vaši GŠ? Kako ste se dogovarjali za termine?

Kar se tiče tedenskih sestankov staršev zaradi raznih aktivnosti otrok, ki jih nikakor ne želite zamuditi: živimo v sodobni dobi. Praktično vsi imamo pametne telefone. Na vašem mestu bi se dogovorila za sodelovanje na daljavo. Naj vas na začetku sestanka kontaktirajo po Skypu in boste lahko prisotni na ta način. Sestanek bo v miru potekal, vi boste uradno prisotni, slišali boste lahko vse, kar vas zanima, ter tudi sodelovali s svojimi predlogi. Poleg tega boste pa lahko počeli še kaj drugega ter po želji tudi izklopili svojo kamero in svoj mikrofon.

Sestanke, ki se vam ne zdijo nujni, pa lahko tudi brez slabe vesti izpustite. Če vnaprej prosite, naj vam na mail pošljejo zapisnik sestanka oziroma vse pomembne informacije, boste pa vedno na tekočem.

res zelo velik optimist. vse kar naštevaš bi lahko naredili, ampak tega še zelo dolgo ne bo.

Neumnost. Šola je mus, vse ostalo ni. Žal starši to spregledamo pozno in pri najmlajših otrokih smo že povsem skulirani. Pri prvem pa res misliš da moraš bit povsod zraven, sicer si pri učiteljih slabo zapisan. Še enkrat, neumnost.
[/quote]
Tamali ima predavanje v vrtcu, katerega naj bi se udeležili. Srednja ima tudi neko predavanje v šoli. V vrtcu bodo tudi imeli v mesecu decembru neko druženje. V OŠ imajo nek tržnico. Moj starejši nastopa na tej proslavi.
In to je samo mus, šola.

Pri nas imata otroka vsak eno dejavnost in to zato, ker si sama tega zelo želita. Bi jih imela še več, pa nam ne znese. Kljub dejavnostim sta veliko tudi zunaj, v naravi, ampak to seveda ni isto kot pa druženje s prijateljicami na plesnem tečaju, nastopi itd. Saj imajo otroci ja svoje želje, niso vse samo ambicije staršev.

Problemov je več:
1. Vse dejavnosti so zastavljene tako, da morajo biti vsaj 2x, če ne 3x na teden. Preveč. Dovolj bi bilo enkrat.
2. Vsi športi so zastavljeni tako, da se že od začetka hodi na tekmovanja (sobote). Narobe, šport bi moral biti za razvijanje motorike, rekreacijo, zabavo.
3. Glasbena šola se obravnava tako resno kot običajna šola. Veliko naloge, vaje, nastopi, v višjih razredih orkestri itd. Preveč.
4. Če živiš na vasi in se moraš povsod voziti, je res naporno. Malo pokombiniramo in grem med čakanjem po nakupih, opravkih ali na tek, ampak vseeno, je veliko vožnje in čakanja.
5. Osnovne dejavnosti še sprejmeš, ko se pa začnejo – predvsem decembra in junija – nabirati razni sestanki, zaključki, praznični nastopi in ta in ona druženja, je pa res TUMAČ. Decembra bi bila rada predvsem doma po službi in z otroki v miru zaključila dan, ne pa da bezljamo od ene do druge prireditve. Pa še prireditve v šoli, obvezna druženja v službi … Izognem se vsemu, čemur se lahko, kakšnim stvarem se ni mogoče. Mi pač nimamo sorojencev, ki bi se namesto staršev udeležili nastopa – starostna razlika je majhna in če hči nastopa, si želi, da sta mami in oči tam. Tega ji pač ne boš odrekel.

Avtorica ima prav, vse te šole in društva, ki organizirajo dejavnosti, včasih ne razumejo, da imamo vsega preveč in da bi lahko zmanjšali število tekmovanj, nastopov, prireditev, tekem, druženj, sestankov itd. Vsaj to.