PORNIČI

Ah ne no, oni pa ne. Takrat je ponovitev Obzorja duha..[/quote]

Ne, nekateri takrat raje seksamo v domači postelji. Prijavljena pa sem jaz na svojem compu ves čas.

Mogoče pa samo nabira(mo)jo “zalet” za novo rundo…. :))

Js gledam porniče, ko sem sama in včasih tudi s fantom. Najbolj me vzburijo, ko sem v plodnem obdobju, takrat mi je tudi največ do seksa in masturbiranja. V času pms-a me ne ganejo. Mi je pa najlepše gledat, če seksata lepa ženska in lep moški ali pa dve lepi ženski, predigra mora bit obvezna, pa brez naučenega stokanja.

Ne vem, če na začetku ni bilo načina, a nisi opazila, da njemu ni ravno do tega, da bi spal s tabo, ti si pa na vsak način očitno šla čez to in mu je bilo too much. Meni bi bilo isto in se pač lahko postavim v njegovo vlogo, v tvojo pa prav res ne. Pišeš, da je imel vedno probleme, ko se mu je pojavila kaka punca, pa vseeno, lahko da si ga s to svojo željo, ki bi menda večina tipov ne vem kaj dala za to, poteptala, da si ni mogel želeti spati s tabo. To v zvezi s porniči je bilo pri njem mogoče šele zato inscenirano, ker se je vedno znašel skupaj s punco, ki je imela apriori več želje po seksu kot on. Je nezavedno iskal eno tako punco in ni bilo naključje, da sta se vidva našla in tudi ni naključje, da sta ostala skupaj. Bi pa mogoče rabila manj boleče psihoterapije, če bi ti utegnila to prepoznati brez “odkritja” njegovih porničev, brez kreganja in predvsem brez da bi mu prilagala dokazila o tem, koliko je normalno. To zna biti tako zelo odbijajoče, pa čeprav ima tisti “prav”.
Si res spremenila mnenje, ali zdaj vidva lahko gledata kak pornič, (skupaj ali on sam) je on “ozdravljen”, ali mora “abstinirati” od porničev do konca življenja, da ni nevarnosti, da spet zapade v odvisnost, ki to ni?[/quote]

Hehe, si prav smešna, ko o meni in moji zvezi kar naenkrat tako zelo veliko veš:)
Lahko ti povem, da nima prepovedi in jih lahko gleda, prav tako tudi jaz in ja, tudi skupaj sva jih že. V bistvu jih pred tem odkritjem skupaj nisva nikoli gledala, ampak šele po.
Mnenje sem v bistvu najbolj spremenila, ker sem včasih mislila, da niso prav nič škodljivi in so res za luno tisti, ki jih ne gledajo nikoli. Danes vem, da je to lahko celo zasvojenost kar si nikoli prej nisem mislila. V mejah normale in da še lahko zadovoljujoče funkcioniraš v zvezi, se mi ne zdijo sporni. Pri nama tega prej ni bilo, zdaj je bistveno bolje. Ampak, kot tudi drugi pišejo, tukaj je še dosti v ozadju in iz otroštva.

Zakaj pa si jih sama gledala ? Če boš v sebi našla odgovor, boš mogoče lažje razumela partnerja….

Porniči so še vedno porniči….Niso bili prej škodljivi in niso zdaj….Tako, kot deci vina na dan ni škodljivo…..Alkoholizem in odvisnost je le simptom, ki izhaja zaradi notranje neizpolnjenosti in potem začne človek to zlorabljati.

Ne vem, če na začetku ni bilo načina, a nisi opazila, da njemu ni ravno do tega, da bi spal s tabo, ti si pa na vsak način očitno šla čez to in mu je bilo too much. Meni bi bilo isto in se pač lahko postavim v njegovo vlogo, v tvojo pa prav res ne. Pišeš, da je imel vedno probleme, ko se mu je pojavila kaka punca, pa vseeno, lahko da si ga s to svojo željo, ki bi menda večina tipov ne vem kaj dala za to, poteptala, da si ni mogel želeti spati s tabo. To v zvezi s porniči je bilo pri njem mogoče šele zato inscenirano, ker se je vedno znašel skupaj s punco, ki je imela apriori več želje po seksu kot on. Je nezavedno iskal eno tako punco in ni bilo naključje, da sta se vidva našla in tudi ni naključje, da sta ostala skupaj. Bi pa mogoče rabila manj boleče psihoterapije, če bi ti utegnila to prepoznati brez “odkritja” njegovih porničev, brez kreganja in predvsem brez da bi mu prilagala dokazila o tem, koliko je normalno. To zna biti tako zelo odbijajoče, pa čeprav ima tisti “prav”.
Si res spremenila mnenje, ali zdaj vidva lahko gledata kak pornič, (skupaj ali on sam) je on “ozdravljen”, ali mora “abstinirati” od porničev do konca življenja, da ni nevarnosti, da spet zapade v odvisnost, ki to ni?[/quote]

Hehe, si prav smešna, ko o meni in moji zvezi kar naenkrat tako zelo veliko veš:)
Lahko ti povem, da nima prepovedi in jih lahko gleda, prav tako tudi jaz in ja, tudi skupaj sva jih že. V bistvu jih pred tem odkritjem skupaj nisva nikoli gledala, ampak šele po.
Mnenje sem v bistvu najbolj spremenila, ker sem včasih mislila, da niso prav nič škodljivi in so res za luno tisti, ki jih ne gledajo nikoli. Danes vem, da je to lahko celo zasvojenost kar si nikoli prej nisem mislila. V mejah normale in da še lahko zadovoljujoče funkcioniraš v zvezi, se mi ne zdijo sporni. Pri nama tega prej ni bilo, zdaj je bistveno bolje. Ampak, kot tudi drugi pišejo, tukaj je še dosti v ozadju in iz otroštva.[/quote]Ničesar drugega ne vem, kot to, kar si napisala in nisi napisala, da bi on gledal porniče in zato kje zamujal, kaj pozabljal, niti nisi napisala, ali jih je gledal skrivaj, tu si lahko svoje mislim, ampak saj ni važno, mislim, da ne gre za odvisnost kot tako ampak za nezmožnost imeti odnos z žensko, na nek način dvojno živlnjenje, varanje samega sebe in partnerice. To se da prilično preprosto definirati, zgoraj napisal majažko oz. jung, verjetno pa malo težje prepoznati, če ti je to španska vas, in “zdraviti”, če ni motivacije (ljubezni, ali pa mogoče denarja?), pri vaju je očitno bila in nič slabega nisem mislila, ne vem, kaj me tu nekateri obsojate. Tudi ne vem, če sem ravno zelo sfalila s tem, ko sem napisala, da ni bilo naključje, da sta se ravno vidva našla, če bi bil skupaj s kako bolj aseksualno žensko, njegov problem ne bi nikoli prišel do izraza, ostal za večno pometen pod preprogo. A ni tako, da se sparčkamo -nezavedno z nekom, s komer lahko razrešuješ travme iz otroštva, a ni nekaj najlepšega biti z nekom, ki najde samega sebe prav zaradi tebe in sebe najti ob tistem in zaradi njega, ki je s tabo?

Glej ti njega, filozofira dalje “kaj sploh pomeni biti suhoparen”..ne morš verjet..

Dolgocajtn si, ti naj narišem? Če bi bil ženska, bi raje 4 ure štel šraufe, kot preživel pol ure zmenka s tabo, ti naj narišem? In če že jaz tako razmišljam, kaj si šele mislijo ženske, vsaj take, bolj normalne.

In glej ga spet, on mene sprašuje, če se sam sebi zdim izpopolnjen. Ne, kaj si res bedast, ali se delaš, pravim, da ti skoz nekaj nalagaš o neki izpopolnjenosti in kako si “samoizpopolnjen” in ne vem kakšne izraze še uporabljaš..

V odnosih gre narobe lahko marsikaj. In potem je pač treba zadeve reševati, tako ali drugače.In tega ne bo spremenilo filozofiranje in nobena teorija.

Spider, v čem je fora, da nekomu, s katerim sploh nimaš opravka, poveš, da je dolgočasen? Jaz se dobro zavedam, da se nekaterim zdim dolgočasen, nekaterim pa zanimiv. Družim pa se s slednjimi. 🙂 Vprašanje pa je, če se ti tega zavedaš.
Jaz nikoli nisem omenil besede izpopolnjenonst, dokler je ti nisi prinesel sem in mene označil z njo. Si ti malo domišljav a ne? 🙂

Komu si pa ti sploh lahko zanimiv ?

Tu na forumu očitno najbolj tebi. 😉

Tu na forumu očitno najbolj tebi. ;)[/quote]
Ja včasih butneš kšno tok bolano, da mi zarad tega že kr zanimiv postaneš, priznam. Ampak overall si pa ful dolgočasen. Pa brez zamere ane…

Tu na forumu očitno najbolj tebi. ;)[/quote]
Ja včasih butneš kšno tok bolano, da mi zarad tega že kr zanimiv postaneš, priznam. Ampak overall si pa ful dolgočasen. Pa brez zamere ane…[/quote]
Vidva sta res prava prijatelja…Skupaj sta v dobrem in v slabem…:)

Tu na forumu očitno najbolj tebi. ;)[/quote]
Ja včasih butneš kšno tok bolano, da mi zarad tega že kr zanimiv postaneš, priznam. Ampak overall si pa ful dolgočasen. Pa brez zamere ane…[/quote]Dolgočasnost sama po sebi ne obstaja. Znan je paradoks, da je tisti, kije najbolj dolgočasen, zanimiv, torej tisti ki je predzadnji najbolj dolgočasen, postane zanimiv, in po tem pravilu do prvega, ki je bil najbolj zanimiv– torej rekurzivna funkcija brez izstopnega pogoja… saj razumete, a ne? ccc

Katenjka, ne ne razumem(o). 🙂
Jaz še vedno pravim, da smo vsi zanimivi, ampak nikoli vsem hkrati. Zanimivost je relativna, podobno kot lepota. Nekdo je sicer lahko bolj zanimiv večini kot nekdo drug, nikoli pa ni vsem, ker ljudje v različnih časovnih obdobjih preveč različno gledamo, vidimo svet, ljudi in vse kar se okrog nas dogaja. Sicer pa verjamem, da smo vsi lahko zanimivi, le včasih je umetnost to v vsakem posamezniku poiskati oziroma opaziti. Pomembno pa je, da sami verjamemo vase, kar pa je včasih težje, kot zgleda.

Dolgočasnost je le nek vzorec in posledica občutka, da neka situacija ali oseba dovolj ne zadovoljuje naših pričakovanj.

Mislim, da ne..:)
Dolgočasnot je relativna…Ko na splošno vse…Za nekoga je nekdo lahko zanimiv, za drugega dolgočasen……Če si to hotela povedati….

Marko pravi isto….

Hm ne. Tisti, ki je najbolj dolgočasen (Marko), je zaradi te lastnosti na nek način nekaj posebnega, torej ne more biti najbolj dolgočasen, je torej na nek način zanimiv. Torej je najbolj dolgočasen oni, ki je takoj za Markom. Ampak tudi on, ki je trenutni najbolj dolgočasen, je zaradi te lasnotsti spet na nek način zanimiv, in tako dalje do prvega v vrsti, ki je prvotno bil najbolj zanimiv– postane najbolj dolgočasen, ki to ne more biti, torej ni nihče najbolj dolgočasen. In vendar vemo, imamo pač neko (subjektivno)predstavo o tem, kdo je pač najbolj dolgočasen, ali pač, torej ta lastnost je v logičnem, semantičnem,. .., kakršnem koli smislu paradoksalna. Je sicer več različic tega paradoksa, (mogoče je ta še najbolj dolgočasna ccc) ampak saj ne vem, če koga to zanima–pozabite in se ukvarjajte z važnejšimi stvarmi.

Ja včasih butneš kšno tok bolano, da mi zarad tega že kr zanimiv postaneš, priznam. Ampak overall si pa ful dolgočasen. Pa brez zamere ane…[/quote]Dolgočasnost sama po sebi ne obstaja. Znan je paradoks, da je tisti, kije najbolj dolgočasen, zanimiv, torej tisti ki je predzadnji najbolj dolgočasen, postane zanimiv, in po tem pravilu do prvega, ki je bil najbolj zanimiv– torej rekurzivna funkcija brez izstopnega pogoja… saj razumete, a ne? ccc[/quote]

phahahahahaha…

Marko pomembno je, da smo zanimivi tistim, ki nas zanimajo in obratno. Vse ostalo nima prave barve. 🙂

Pomembno je, da se zavedamo, da nismo dolgočasni in potem se vedno najdejo ljudje, ki smo jim zanimivi. 😉

Motiš se Marko. Imaš en kup ameriških komedij, kjer se igralci na vse pretege trudijo izpasti smešni in zanimivi, zraven dodajo še sfejkan zvok smeha v ozadju, gledanost teh serij pa še kar pada, vse dokler se show končno ne ukine.

Ravno tako si lahko ti misliš, da si zanimiv in smešen, pa še vedno nisi za nikamor. Mogoče, če ti uspe najti sebi podobnega, še enega zamorjenca, ki tako zelo rad filozofira. Jaz nemaram dolgovezit na dolgo in široko, všeč so mi stvari simple k pasulj. In pri večini folka je tako, tudi tu na monu…

Ja, seveda se motim Sadni, priznam, ampak samo v tvojem svetu po tvoji predstavi. V mojem pa ne. To boš že moral spoštovat. In ja, se strinjam, poiskal sem si zamorjence (po tvoji predstavi seveda), ki radi filozofirajo in se imam z njimi prav lepo. To mi pa lahko verjameš ali pa ne. Mi je vseeno. In verjamem, da so ti všeč stvari simpl, ko pasulj. Meni tud. Moraš pa vedet, da je nekomu simpl seštevanje do 100, drugemu pa so enako simpl integralni računi. 🙂

S tem misliš ta forum ali koga v realnem svetu?

S tem misliš ta forum ali koga v realnem svetu?[/quote]

Lepo te prosim katenjka, on ima vse prijatelje izključno v realnem svetu, mi tle smo samo čeri on top 😉

S tem misliš ta forum ali koga v realnem svetu?[/quote]
V realnem svetu Katenjka. Ne boj se, nisi med temi zamorjenci.