Ti, ki si samska in nisi vezana na nikogar, greš lahko na dopust kadarkoli, ne samo julija in avgusta, ko je veliko kolektivnih dopustov. Greš lahko maja, junija, v jeseni. Lahko greš pred prazniki, pa po praznikih. Dovolj dni je v letu, ko greš lahko na dopust. Ne vem, kaj tako kompliciraš. Še lepše je takrat ko ni take gužve povsod, pa blesave pamžarije, ki vrešči naokoli.

Saj, če bi čez nekaj let našla tole temo, bi mislila, da je tale tvoj post moj :).
Drugače pa tudi jaz iščem službo.
Vedno sem tista od katere se pričakuje, da se bo vedno prilagajala, ker sem samska, ker nimam otrok. vedno moram jaz nadomeščati (in tega je ogromno,ker je sodelavka kar naprej na bolniški, saj vse ok, jo razumem mali otroci pa to, ampak vedno je to potem na moj račun, šefica noče teh nadomeščanj malo porazdeliti). Vedno za ves drek mene porabijo… no ja upam, da bom kmalu lahko rekla adijo stari in dober dan novi službi. Tu so me res že totalno pohodili. Bi morala že od začetka govoriti, da imam tipa in da imava takrat pa takrat dogovorjen dopust in tako naprej.
[/quote]

Te razumem, tudi jaz sem bila neka deklica za vse. Dvoizmensko delo, dve zaposleni, za povrh pa kolegica samohranilka, ki je otroka dobila v srednjih 40-tih. Jaz pa takrat mlada, v zvezi in brez otrok. Kadar koli je bil ta otrok bolan in bi morala ona delati popoldansko izmeno, sem jaz morala potegniti svojo izmeno – delo cel dan torej, namesto, da bi šla ob 16.00 domov, sem delala do 19.00. Nadure sicer niso bile plačane. Jezila sem se, nato pa sem se odločila, da obrnem situacijo sebi v prid. Mene res ni sililo domov, saj nisem imela malih otrok. Rekla sem si, da bo že prišel tudi ta dan, zato sem gledala kako lahko iz vsega izluščim nekaj dobrega. Nadure so se mi seštevale in sem jih lahko izrabila v obliki dopusta – izven počitnic, v ugodnem času, ko so bile cene nizke, izven sezone ali tik pred glavno sezono. Včasih se je zgodilo, da se s partnerjem pač nisva mogla uskladiti, a večkrat tako, da sva se lahko. Pač potrpela sem, razumela sodelavko in si na zalogo naredila misel, da bom morda tudi sama kdaj na podobnem, kot ona. No, nisem samohranilka, imam dva otroka, nekaj let sem imela prednost, ker v času šolskih počitnic pač težko pustiš doma 6 let starega otroka, pa tudi otroci rastejo in pride tudi dan, ko so lahko sami doma. To je nekaj let. Tudi ti boš potrebovala teh nekaj let.

Zdaj smo v tej isti službi 4, od tega je ena samska, ena sicer v zvezi vendar brez otrok in dve, ki imava otroke, ki so že lahko pogojno sami. Meni se zdi absurd, da bo samska bila na dopustu v času, ko ima druga otroke, ki imajo šolske počitnice in recimo še niso dovolj veliki, da bi bili sami doma.

Pač tako je. Naj potrpi, čez par let bo ona na istem. Take, ki se usajate, ne veste kaj zamujate, če greste na dopust izven sezone, ko se lahko prilagajate same sebi in nikomur drugemu. Pač resnično lahko rečem samo zdraharke. In še to – drugod ne misli, da ti bo boljše. Povsod je isto, kar priča tudi ta tema. Meni se to zdi po svoje tudi prav. V službo hodiš 40 let in vsako desetletje ima svoje značilnosti – ko si mlad, si lahko kot ptiček na veji, ko imaš otroke, so bolezni in prilagajanje sistemu šole in počitnic, potem pride obdobje, ko imaš najstnike, ki te raje vidijo v službi, kot doma in nato pride obdobje, ko že malo pešajo energije in je treba na kakšno terapijo za hrbet, tudi takrat te bo moral nekdo nadomeščat, veš…

To je ze vse res, ampak zakaj ne bi smeli samski pokombinirati praznikov in dopusta?
Ce se odloci za organizirano potovanje/letovanje, je seveda tudi samska oseba vezana na termin le-tega. Ampak po logiki na MONu naj pac izbira termine, ki niso med nobenimi solskimi pocitnicami IN morebitnimi kolektivci druzinskih clanov drugih sodelavcev. Edino fer tu je rotiranje, ker bo samo kaksni entitled bitch, ki misli, da ji vse po spisku pripada, krona z glave padla, ce bi se pa morda ona malce prilagodila.

Eni žal smatrajo, da če je nekdo samski, da ne sme kombinirat dopusta in praznikov, da ima daljši oddih.
Jaz sem zdaj v svoji glavi naredila tehten premislek. Stara sem že 40+. Do sedaj se je v službi vedno hodilo po meni. Skoraj nikoli na bolniški, ostale ženske večinoma ogromno na bolniški. Dopuste moram vedno jaz prilagajat (ja tepka). V glavnem počutim se kot cunja, ki jo premeteavajo sem in tja. Sem si rekla, da je zadnjič čas, da kaj naredim in grem v kako drugo službo in tam štartam na novo. In ne več kot cunja. Za letošnji prvomajski dopust se bom pa borila. Lani je ta sodelavka imela prvomajski dopust, poletnega si je izbrala sama, božično-novoletni dopust, še ostale praznike je pokombinirala z dopustom. Tako, da letos pa hočem jaz svoje prvomajske. Za poletje pa upam, da bom že v drugi službi.

Naj se otroci navadijo, da so takrat počitnice?!?
Težka bo.

a samo zato, ker nima pamžev, pa vi mislite, da nima preostale familije, s katerimi bi želela preživeti praznike?????
in ja, vsi komaj čakajo, da lahko grejo na morje septembra ali oktobra. ni gužve, za kopat se pa tud glih ni a ne.

samski brez otrok po vaše ne bi smeli imeti ne praznikov fraj in ne poleti dopusta.

pa da ne bo pomote. sem poročena in imam otroka, ampak takega egoističnega sranja od ljudi pa ne morem prenašat.

a samo zato, ker nima pamžev, pa vi mislite, da nima preostale familije, s katerimi bi želela preživeti praznike?????
in ja, vsi komaj čakajo, da lahko grejo na morje septembra ali oktobra. ni gužve, za kopat se pa tud glih ni a ne.

samski brez otrok po vaše ne bi smeli imeti ne praznikov fraj in ne poleti dopusta.

pa da ne bo pomote. sem poročena in imam otroka, ampak takega egoističnega sranja od ljudi pa ne morem prenašat.
[/quote]

Hvala. Sploh, ker imaš otroke in vseeno nisi egoistična na račun samskih.
Super si.

Po večletnih izkušnjah je mnogo boljše imet dopust sredi marca, ko še kje na dva jurja lahko smučaš, ali pa v sredini junija, ko je sonce mnogo bolj prijetno, in se da že povsem poletno sončit, kot pa za prvomajske, še sploh, če ni ravno sončno. Dokler sem bila neodvisna, sem z veseljem prepuščala nabito polne praznične dneve sodelavcem, ki so z šoloobveznimi otroci ali partnerji s kolektivci in bila hvaležna temu, da imam sicer boljše možnosti koristiti dopust kdaj meni odgovarja. Potem smo bili tudi mi sami šoloobvezni in tistih deset let, dokler so hodili z nami, sva se z možem drenjala v vrsti za udarne termine. Sedaj, ko sva z možem spet “samska”, mi na kraj pameti ne pade, da bi se zajedala v termine, ki drugim pomenijo mnogo več kot nama. Če bi naneslo, da bi spet potrebovala dopust v ugodnih terminih, bi ga zaprosila in bi ga tudi dobila, ker bi bila upravičena do izbire datumov po kar smiselnem ključu delodajalca, tako kot so sedaj drugi, s pomočjo tabel in točkovanja (mimogrede, šolski otroci in partnerji kolektivci prinašajo dodatne točke za dodelitev terminov, poleg tudi siceršnjih kriterijev, kot so recimo, kdaj je kdo koristil dopust v preteklosti). Načeloma nimamo problemov v firmi tudi zato, ker je čez poletje zadostna 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} prisotnost.

Hja, če ti je do smučanja na dvatisočakih in do sončenja v juniju. Samo meni pa ni do tega. So mi pa prvomajski izjemno pomembni. Veš nismo vsi enaki. In verjamem, da vam je enim težko razumeti, da niste nič kaj več od drugih, če imate otroke in može.

Resno, a zdaj ker eni raje hodite zunaj udarnih terminov na dopust, tudi avtorica ne sme poštukati kdaj dopusta med prazniki?
Itak je pa napisala, da glede poletja absolutno ni problema, problem so nekateri prazniki.

Saj ni treba, da kam gre, lahko je tudi samo v miru doma 4 dni za en dan dopusta.

Avtorica, če si rabila potrdilo, da prav razmišljaš, si ga dobila. Zdaj moraš samo še sama pri sebi razčistiti, ker očitno ti je čisto preveč mar, kaj drugi mislijo o tebi oziroma nočeš izpasti grda. Malo več samozavesti, ne delaš nič narobe in na tujo škodo.

Ja, imaš prav. Preveč sem vsa leta popuščala, da hodijo vsi po meni.
To mi bo dobra šola za naprej v novi službi, ko jo bom našla. Da začnem bolj samozavestno.
Ker nisem hotela izpasti grda in preperljiva, sem delala samo sebi škodo. Res je, slaba samozavest.

Forum ti rešitve ne bo prinesel. Problem tudi ni samo dopust, temveč tvoja neodločnost oziroma prilagodljivost.

To, da ženska reče, da naj se otroci navadijo, da so takrat počitnice?!? Razen za zimske?! In vi to normalno požrete? Ženska izkoristi in izkorišča, ker lahko. V bistvu če ima toliko dopusta, super, ne vem pa, kako bo, ko bodo otroci v šoli in morda ne bosta imela varstva, potem bosta štuklala, da bo nekdo skrbel za otroke.

Torej, kot so ti že povedali, pravična rešitev je delitev teh prazničnih dopustov. Enkrat ena, drugič druga. Za prvomajske se čimprej dogovori, da ne bo ona dala že podpisati ponedeljka ali celo celega tedna. Vpleti šefa, on je tam zato, da to ureja, ne pa da to delegira na vas. Zato pa so nesposobni šefi, ki ne znajo rešiti problemov med sodelavci.

Torej ti majske, ona novembrske. Ti novoletne, ona božične. Ali pa – ti majske, pa ji daš vse ostalo, če ti božični in novoletni letos niso pomembni. Seveda se pozna, da daš tri dni dopusta in si doma cel teden. Drugo leto pa obratno, če se ne bosta mogli zmeniti. Če ti pa kaj omeni moža in kolektivca in predvsem počitnice, jo le vprašaj, zakaj zdaj februarja ni ostala doma, če se morajo otroci navaditi počitnice:)

Ja, to s februarjem je bilo res smešno. Prej skoz,da se naj otroci navadijo na termine počitnic, ampak za februarske počitnice pa to ne velja :). (Se ne smučajo).
Drugače pa ja, imaš prav. Sem hudo zavozila, ker sem vse to dopuščala. Ja, prava tepka sem.

Čimprej v akcijo! Dogovori se s šefom za dopust med prvomajskimi in ne popuščaj njenemu izsiljevanju. Vsakič bo lažje, boš videla.

Pri naju sva pa oba v istem podjetju in eden ima kolektivni drugi pa nikoli.
In sama, ki imam kolektivni se vedno prilagajam partnerju. To pomeni, da imava dopust vedno izven kolektivnega ko njemu odgovarja.

Letos imava prvič prvomajski dopust in bova doma 10 dni. Izjemoma pa težkih pogajanjih z njegovim šefom, šef je popustil samo zato ker ima še skoraj ves lanski dopust.

Eno leto sem šla septembra na morje in meni ni to… krajši dan, hladneje, meni ne odgovarja.