Poročno darilo
midva sva se lani poročila in sva večinoma za darilo dobila denar , skupna vsota je bila skoraj 1.500.000. tako so se nama ravno stroški poroke pokrili in nama je ostal tisti denar, ki sva ga v ta namen že našparala. čisto vse stroške sva namreč sama pokrila.
dal pa je vsak po svojih zmožnostih, saj niso vsi enako situirani. ko sva jih vabila,je skoraj vsak vprašal kaj bi imela, vendar sva diplomatsko odgovorila, da že čisto vse imava in da ne rabijo ničesar kupovati. in tako so se večinoma sami “zrajtali”.
so me pa ganili zelo tisti gostje, za katere vem, da zelo skromno živijo pa so dali tudi po 50.000, tako da sem še danes ganjena, ker vem da so si morali skoraj odtrgati od ust tisti mesec. čeprav po mojem darila niso namen poroke.
se sreča, da se je tako obrnilo in nisva dobila preveč ostalih daril, saj sva že pred poroko imela popolnoma komplet opremljeno stanovanje po najinem okusu in je že pri umetniških slikah, ki sva jih tudi dobila za darilo bil problem, kam katero obesiti ter ali sploh pašejo.
pri darilih sem sama postala z leti zelo previdna, ker mi je še danes v spominu, ko sem pred leti za poročno darilo kolegici kupila jedilni servis, ki pa njej potem sploh ni bil všeč. tako da sedaj 10 x premislim, kaj komu podarim, sploh pa za tako priložnost.
V enem sporočilu sem že napisala, da midva bova na vabilo napisala, na koga se lahko povabljeni svati obrnejo, če imajo kakršnakoli vprašanja (prepričane ste lahko, da si vsi hitro zrajtajo, kaj to pomeni). In ta jim bo potem pač na lep način povedal, kaj si želiva za darilo – denar, ker ostalo že vse imava. Jaz sem bila že na dveh takih porokah, kjer sta nevesta in ženin naredila tako in moram reči, da se je obneslo. Če pa bo kakšna teta slučajno po vsej sili hotela kupiti krožnike, jih bova pa tudi vesela, čeprav imava tri cele servise!!:):) Sicer je pa nekaj, vsaj jaz se ne poročam zato, da bi nekaj dobila. Hkrati pa je res, da nihče ne gre na poroko praznih rok in da darila zmeraj so. zato je res bolj pametno povedati, kaj si želiš. nenazadnje je knjiga želja zelo podobna temu, da rečeš, da pač želiš denar. No, midva bova denar nato namenila za poročno potovanje, verjetno Avstralija ali pa malo Dubaja in potem še tam v bližini kaj.
Še to: vsaj kar se mene tiče, jaz prijateljem dosti lažje povem, da si želim denar, kot pa nekaterim sorodnikom, ki jih vidim glih 2x na leto.
midva živiva v najemniškem fletu in ker nama ne morejo kupit stanovanja, opremljeno je pa tko kot pač je, bova vesela vsakega prispevka za poročno potovanje. zdaj se poroča moja kolegica in ima enake želje in mislim, da bo 100 EUR z najine strani to dovolj primerno. kdor ma več, naj da več, kdor ma mn naj da mn. simpl.