Sin je star 7 let. Ja tako dolgo sem odlašala in zbirala pogum. Sedaj je želja čezdalje močnejša, strah pa tudi. Stara sem 30 let, tako, da sem prvega rodila razmeroma kmalu.

Nosečnost kot iz pravljice. Bila sem kot rožica, delala do zadnjega dne, skakala okrog. Nič me ni špikalo, bolelo, tiščalo… kaj so bolečine v križu nisem vedela. Porod pa čisto druga zgodba. Odtekla mi je voda, dali so mi umetne popadke in nekaj za odpiranje. Umetni so prijeli, odpirala se pa nisem. Maternični vrat so odpirali ročno pa tudi ni prineslo rezultatov. Celotna kalvarijia od takrat ko so se umetni popadki začeli na ca. 5m in do rojstva je preteklo 19,5 ur. Toliko je tudi uradno zaveden čas iz strani porodnišnice. Nakoncu nisem imela niti moči za živeti. Verjetno bi še vlekli vso stvar, če se ne bi začelo otroku slabo goditi, za cr je bilo baje prepozno, tako da so izvedli porod z kleščami, ker je bilo otroka potrebno čimprej spraviti ven. O vseh raztrganinah in notranjih in zunanjih šivih bom govorila. Otroka so oživljali in pod urgentno odpeljali na pregled v prestolnico zaradi suma in strahu, da je doživel možganske poškodbe. K sreči je z njim vse ok.

Ta izkušnja, ki je bila vse prej kot lepa je pripomogla k temu, da je še vedno edinček, čeprav sem vedno govorila da bomo imeli najmanj 3. Imamo finance, imamo prostor, imamo željo.. imamo pa tudi strah.

Prosila bi za izkušnje tistih, ki ste imele težje porode in ni šlo vse kot po maslu. Je bilo v drugo kaj lažje oz. so se pojavili isti problemi?

Da v drugo je bilo dooosti lazje. Vendar sem cakala le dve leti. Kolikor vem, je drugi porod lazji in hitrejsi v veliki vecini, vendar le ce rodis sorazmerno kmalu po prvem porodu, do cca 4 leta. Tko da, ti si ze malce pozna.

Jaz sem vedno vedela, da ne zelim edincka, zato sem hitro zbrala pogum in nehala odlasati. Sem pa v drugo rodila z epiduralno, in ti povem, cista poezija. Tako bi sla lahko rodit se trikrat.

To sploh ne drži., da je drugi porod lažji. Povem iz prve roke. V drugo rodila pred temi leti. Porod je bil težek dosti težji kot prvi. Trajal 21 ur. Prvič 8 ur. Tudi ena moja sorodnica je v drugo imela porod težji kot prvega. !!!

Verjamem da te je strah. Materin čut ti ga narekuje, a jaz ti svetujem da enostavno; zaupaj! Potem pa bo kar bo. Življenje je ena sama zgodba, in žal ne vedno lepa, popouna. In če je toliko žensk že prestalo porod, veliko porodov, težke porode; bo tudi tebi uspelo! Tako si reci bo lažje! Še zmeraj pa bo razumljivo težko.

Sicer pa, kako je bilo pri meni?
Ja tudi pri meni je bil prvi porod kar hud! Ne tako kot pri tebi revici, ampak bil je dolg ter zelo izčrpljiv. Drugi? Čist u izi! Res. Vse je bilo super krasno. Dokaj hitro je bilo mem, pa tudi boleč je bil veliko manj. Tretji? Ga še ni bilo hehe.

Jaz ti svetujem, da se spravita k delu, potem pa samo še zaupajta! Kot se bo zgodilo bo zagotovo prav. Vse je za nekaj prav, čeprav včasih boli.

Prvi porod,dolg z umetnimi popadki.Odprla sem se hitro,v dveh urah,potem se je pa vleklo ,ovita popkovina.Pri drugem porodu sem bila v porodnem bloku 15minut.Tako da le pogumno.

Tudi moja prva izkušnja je bila grozna. Vse skupaj je trajalo 36 ur – ko se je spet vrnila v službo zdravnica, ki me je sprejela, je samo rekla – a vi ste še živi, gremo na CR. Vmes pa vse mogoče vaje, da bi se otrok le rodil …
Drugič je bilo brez težav, naraven porod v 5 urah. Tretjič spet CR, da ne bi bilo nevarnosti za otroka. Četrtič spet po naravni poti – zahvaljujoč dr. Pušenjaku, ki je rekel, da če se ne bojim “normalno” roditi, bomo to pač speljali, drugače imam vse pogoje za CR. Kako bo petič, bomo pa videli čez 5 mesecev.
V glavnem – ne boj se, rojevanje ni uživanje, vendar ko zagledaš novo živo bitje, vse pozabiš. Vsaj jaz.

V prvo sem imela dolg in težak porod – a ne tako kot ti. Mene so lahko odrešili s carskim rezom.

V drugo sem sicer z močnimi popadki prišla v porodnišnico in takoj povedala, da ne pustim da me matrajo. Če bodo vidli da ne gre tako kot mora, če bo porod daljši od 3, 4 ur naj naredijo carskega. No na koncu sem trpela 6 ur, da sem se odprla in ko so vidli da ne bo šlo, me res niso matrali več in naredili carskega.

S tem, da bi lahko že dosti prej rekla, da naj nehajo, a sem želela vsaj poskusiti roditi naravno.

Moj prvi porod je bil malenkost lažji od tvojega. Klešče so bile pripravljene, a so uspeli dovoj skakati po meni, da je otrok prišel ven, raztrganin kar nekaj, nekaj težav pri otroku… Ko sva pri 1m prišla v bolnico, še nisem bila sposobna dojiti sede….
Drugi: popadki, ki sem jih komaj prepoznala (prvi odtekla voda, a nič popadkov, odpiranja…), predrtje mehurja in hitro popadki, odpiranje, ni bilo časa za klistir in 4 tedne pred rokom. Sem pa kmalu dobila narkozo zaradi posteljice
Tretji: malenkost težji kot drugi, zaradi zdravstvenih težav z drugim sem bila povsem brez kondicije
Po bolečinah se spomnim le prvega.
1. – Kranj, 2 in 3. – Jesenice

Pogumno!!!!!!

Jaz ti svetujem, da se za drugi porod malo informiraš. In da si poiščeš psihološko pomoč ali pa doulo, da že prej predelata strahove itd. Moj prvi porod je bil tudi slaba izkušnja, drugi pa tako čudovit, da se sedaj tretjega prav noro veselim!
Srečno!

jaz bi razmišljala o epiduralni
tako si korak bliže CR, če je karkoli predolgo trajajoče

vsakega poroda me je bilo bolj strah, vendar je bil vsak tako unikaten, da sem pri drugih dveh porodih že znala bolje oceniti kaj se dogaja, prej prositi za pomoč, prej oceniti, kdaj nekaj ni v redu… zelo mirno se pogovoriš z osebjem, ki te sprejme in poveš, česa si ne želiš in se potem prepustiš v njihove roke

pa srečno!

Pri meni se je prvi porod vlekel neskončno, ampak so me k sreči pravočasno rešili s CR. V drugo se nisem hotela niti pogovarjati o čem drugem kot o CR, zato sem šla rodit brez strahu in sem bila po porodu kot rožica. Taprvič sem še teden dni po porodu komaj hodila.

Draga avtorica, drugi porod je praviloma lažji in krajši. Veeeeeeeeliko krajši.

Poglej, danes znajo že tako pomagati, da se ti kar pogumno loti. Obvezno se naroči na epiduralno (čeprav sem proti, a za take primere je upravičen). Mogoče pa se tudi lahko dogovoriš za CR. Da zaradi poroda ne bi imela otroka, je res nekaj najbolj neumnega.

glede na to, da imate finance, podmaži dohtarja in boš dobila cr dogovorjen v naprej.
Enako se lahko dogovoriš uradno za cr v Avstriji. Če bo pa vse ok, pa lahko še vedno rodiš naravno.

Hvala vam za pomirjajoče besede. Res, to mi je bila tako travmatična izkušnja, da ne morem povedati. Pa ubistvu me ni tako strah bolečin, tisto mine slej kot prej. Tako da niti v epiduralni ne vidim hude rešitve. Strah me je tega, da se spet zakomplicira – enkrat so mi otroka rešili, ga bodo tudi drugič? Vem, da na to ne morem imeti vpliva pa vendar mi še kako leži na duši.

Ubistvu je bil en izmed glavnih problemov to, da se nisem odpirala. Zakaj, čemu ni noben razložil. Rodila sicer 6 dni pred rokom, dva dni pred porodom na pregledu je bilo rečeno, da se nič ne dogaja in maternični vrat še ni zrel in da bi znalo biti tudi čez rok. Potem mi je nepričakovano odtekla voda in akcija.

Zato me je bolj zanimalo, če je imela katera isti problem, da se ni odpirala itd in je bilo drugič isto?

Kar se pa financ tiče pa jih toliko vseeno nimamo, da bom plačevala par tisoč evrov za dogovorjen cr – ga pa imam dovolj, da preživim še enega otroka brez da bi komu kaj manjkalo.

Ta drugič je bilo sedem let po ta prvič in je bilo neprimerljivo. Prvič se je vleklo in vleklo 14 ur in se končalo z vakuumom, ta drugič pa štiri ure brez kakršnih koli posegov in pripomočkov. Kot noč in dan.

Zato jaz ne bi rekla, da mora biti v štirih letih po prvem porodu, da se kaj pozna.

Resno svetujem obisk psihologinje, pošlje te tvoja G ali osebni zdravnik, da predelaš te strahove in se potem mirno odločiš za nosečnost.
Vsaka mama ima svoje porodne izkušnje- želim ti,da bi ti doživela lep porod.

Trikrat rodila s CR, ker je bilo vedno enako – nikoli se nisem odpirala. Vendar drugič ne mečkajo tako dolgo in prej naredijo CR, torej ne poskušajo vse živo, da bi šlo po naravni poti. Pa sem bila drugič odločena in dogovorjena, da vsaj poskusimo, ali bo šlo – pa pač ni.
Je pa res, da ni bilo tako hudo ne z mano, ne z otrokom. Ne morem ti torej reči, da bo boljše, lažje, manj komplicirano. Sem pa skoraj prepričana, da vaju naslednjič ne bodo cmarili tako dolgo, da bo prepozno za CR in bo otrok ogrožen. Se pa o tem v prvi vrsti pogovori s svojim ginekologom/ginekologinjo.

V prvo sem imela hudo preizkušnjo, tako, da sem predvsem jaz komaj preživela, ker me nobena babica ni resno jemala (v nedeljo zvečer). Moja hči pa je cela in zdrava po zaslugi tega, da je meni raztrgala celo porodno pot – če bi zadela ob sramno kost ali medenico, bi bila na vozičku. Obup od obupa v LJ porodnišnici. Drugi porod je bil precej hiter, tudi v LJ porodninici, a bi me tudi kljub temu, da mi je voda odtekala, kar domov poslali, dokler se nisem skregala z G in zahtevala, da pogleda, koliko sem odprta. No, potem je pa ugotovila, da že 7cm in me poslala direkt v porodno sobo. Za tretje sem se odločila za Postojno, že 39 let sem bila stara – same pohvale nad strokovnostjo, uslužnostjo babic in celotnega osebja.

K sreči so vsaj take osnovne reči pri nas še v okviru zdravstvenega zavarovanja in jih ni treba doplačevati. Če te je strah naravnega poroda (z razlogom), se pogovori s svojim ginekologom. Tudi CR ni nedolžen, ampak je vsekakor manj možnosti za zaplet kot pri predolgih porodih.

Prvič 23 ur v porodni, nekako tako kot tvoja izkušnja avtorica, drugi porod 20 minut 😀 sploh nisem vedela, kdaj sem rodila, brzina taka, da sm komaj dohajala. Razlika med otrokoma 5 let.

Če si imela težave z odpiranjem, ti svetujem da piješ malinov čaj zadnje tedne pred porodom, vsak dan. Pomaga mehčati tkivo materničnega vratu, da se potem lažje odpiraš. Jaz sem ga obakrat pila na ful in se lepo odpirala, do 8 cm sem prišla takoj, potem pa še malo matranja, pa je. S tem, da je bilo prvič sproženo nenaravno.
Škodit nima kaj.

Tudi jaz sem imela prvič grozen porod, odtekla mi je voda, odpirala se nisem, tudi umetni popadki niso prijeli. Na koncu sem rodila s pomočjo vakuuma. Tudi jaz sem se bala naslednjega poroda, a je bilo veliko lažje in tudi odpirala sem se.