Če se punca poroči pri 23, fant pri 26. A je še prehmalu?? Mnenja, prosim

vsekakor,uživaj življenje,če mene vprašaš,sem se poročila pri 33 in imam tri otroke,nič mi ne manjka,v teh letih 23 sploh nisem še RAZMIŠLJALA…..ko pridejo otroci adijo svoboda….

Žal mi tega ne moremo vedet 🙁

Lahko ti povem, da se je meja za čustvena zrelost ljudi pomaknila veliko bolj gor, vendar je to bolj relativno.
Če je to to, bo to to 🙂

Če se sprašuješ, če si premlada..potem ja, si premlada

Ja.
(saj si to hotla slišat, ne?)

Butara, poroči se (poleg z ljubeznijo izpolnjenih pogojev), ko boš zrela (kar očitno še nisi), ko boš sposobna samostojnega življenja, ko boš lahko sama oz. s partnerjem poskrbela zase in za družino.

Kako to misliš?

Kar poroči se, potem se pa loči :)))

Zame prezgodaj. Tudi jaz v tistih letih nisem niti približno razmišljala o kakšni poroki.

Jaz sem se poročila pri teh letih. Meni je bilo prekmalu.

Ene so se poročile pri 20 in se jim je zdelo ravno prav.

TOrej čisto odvisno, kako ti gledaš.

Moraš pa vedeti, da ko so otroci, ode tvoje življenje za kakšnih 15 let. Razen seveda, če boš odsotna mama.

Kako to misliš?[/quote]

to mislim,tako da kamorkoli greš samo gledaš na uro,kdaj prideš domov,pa kam imaš enega za peljat,drugega za peljat,ko greš po domače povedano srat ti že po vratih tolčejo,če hočeš zvečer ven moraš dobit varuško,ko greš po nakupih gledaš samo še za oblačila otrok……in še bi naštevala pa ne končala….

Aja? Ne vem, očitno ene manj kompliciramo, pa nam ostane še del ali vsa svoboda. Na tak način, kot si ti napisala, pa se za otroka res ne bi nikoli odločila. Ker to pa je pol celo sranje, se strinjam.

Jaz sem se in mi je žal.

Ni prekmalu, če se želita poročiti in če se zavedata, da je skupno življenje tudi neko delo. Odnos je potrebno obnavljati in negovati. Če pridejo otroci, so seveda neka obveznost, so pa tudi neka radost, ki je ravno neka “svoboda” ne more dati in se s tem primerjati. Sicer bi bila nuna iskan življenjski stil, pa temu ni ravno tako.
Dobro bi bilo obiskati kako šolo za zakon.

Če greš take stvari spraševat anonimen folk na enem forumu, pol res nisi še dovolj zrela…

Kako to misliš?[/quote]

to mislim,tako da kamorkoli greš samo gledaš na uro,kdaj prideš domov,pa kam imaš enega za peljat,drugega za peljat,ko greš po domače povedano srat ti že po vratih tolčejo,če hočeš zvečer ven moraš dobit varuško,ko greš po nakupih gledaš samo še za oblačila otrok……in še bi naštevala pa ne končala….[/quote]

ah dej no,…to si zdej opisala tiste starše ki komplicirajo za vsako malenkost, to so tisti starši ki se v večini prilagajajo otroku. Sploh ni treba tako, prav komod greš lahko povsod z otrokom, pa tudi ko greš s….kot si se izrazla, pa kaj če je otrok s tabo, se bo vsaj navadu kaj se tam dela a ne 😉
Je pa odgovornost, to pa ja.

Ti ziher še nimaš otroka in si ga verjetno niti ne želiš.

Ma, za nekatere bi veljalo, če bi se tik pred smrtjo poročili, bi se prezgodaj:-))

sem se poročila pri 24, moj mož je bil pa takrat 31, ni nama žal
sem potem tudi takoj imela otroke

Čer mene vprašaš, popolnoma trapasto vprašanje. Ker ti veš, ti čutiš, ne mi. Vse je odvisno od tvojih želja, tvojih preferenc, tvoje čustvene zrelosti (no, vajine). Jaz osebo sem za, čeprav sem se poročila šele pri 30. A bistvene razlike ne bi bilo, četudi bi se prej, ker sem bila od 18 leta v resni zvezi s fantom – torej ga nisem srala naokoli in me poroka ne bi ovira pri ničemer. Komot bi se poročila prej oziroma vsaj takoj po faksu. Tudi en kup prijateljic imam, ki so počakale edino, da so končale faks (23,24 let) in se potem poročile s fanti, s katerimi so že bile nekaj let skupaj. Pravzapra, škoda nakladat tu gor, če oba čutita, da sta dovolj zrela in dovolj odgovorna, potem JA, če se pojavlja dvom pri kateremkoli od vaju, potem pa absolutno ne.

svoboda gor ali dol, dejstvo je, da otrok prinese s sabo predvsem odgovornost in da z rojstvom otroka izgubiš dosti na fleksibilnosti.

Odgovornost seveda, glede fleksibilnosti pa se ne strinjam. Z rojstvom otroka te nihče nikamor ne priveže. Kam ali zakaj pa zaradi otroka ne bi moral it?
To je eno, drugo pa je, da je bilo vprašanje postavljeno v zvezi s poroko, ne rojevanjem otrok. Vsaj jaz tega v uvodnem postu nisem zasledila.

Yo, filozofiraš…. Seveda je drugače, pa če si še tako flaksibilen. Otrok je pač odvisen od tebe in tudi ti se vsaj malenkost pa le moraš ozirat tudi na njega. Torej si ne moreš namislit, da boš čez 10 minut šel na en badminton, če otroka nimaš kje pustit, pa še lačen je tisti moment,…skratka – ja, če si odgovoren, se tega zavedaš in temu primerno tudi postopaš. Torej je to tvoje filozofiranje čisto odveč.

Še dobro, da mi je uspelo vzgojit svojo hči, a ne?

če čisto karikiram. ko imaš enkrat otroka, si dolžen tudi finančno poskrbet zanj. ne moreš se glih it… eh, bom zdaj še malo bluzil, lahko še pavziram kako leto, za svoje preživetje (hrano recimo) imam dovolj.
o privezovanju pa ne bi. spomnim se primera, da sta mladoletna starša šla zvečer v lajf, dojenček pa je bil ta čas menda ali sam doma, ali v avtu. menda je razlika v življenjskem stilu, če imaš otroka, ali če si brez njega.

Se bom še jaz vključila v debato.

Popolnoma se strinjam z Yo_: ne morem razumeti, zakaj bi zdaj, ko imam otroka, bila manj svobodna? Delam še naprej tisto, kar sama hočem oz. mislim, da je prav, da počnem. Grem, kamor želim in kadar želim – seveda pa je res, da so se moje želje in prioritete, odkar sem postala mama, zelo spremenile. Zelo si želim biti s svojo družino, zelo rada se potepam s svojim otrokom, najbolj srečna sem, ko smo skupaj… Res je, da včasih še grem na kakšen “ženski čvek” ali šoping sama, a najraje sem s svojima fantoma. Niti slučajno nisem manj svobodna kot prej – samo želje in cilje imam drugačne!

Saj ali pa take skrajnosti kot v temi zgoraj:
http://med.over.net/forum5/read.php?151,8781907