poroka?

Živjo!

Naj vam na kratko opišem svojo situacijo:s fantom se imava namen kmalu poročit,poroko že nekako planirava vendar je problem v denarju..Nekako sva se že zamislila kako bova izpeljala(privarčevala)do takrat da bo potekalo vse tako kot je potrebno.Večerjo naj bi nama pa plačali starši ker drugače ne bi sama zmogla vsega.Vse lepo in prav boste rekli,pa ni.Torej starši naj bi vsak polovično plačali.Ravno sem se pogovarjala z sestro ki pravi da bo mojima težko dat okol 150 000 ker se težko preživljata.Jaz to vem saj sem živela tam!!Ampak žalostna sem zato ker zame nikoli ni bilo denarja,kar ona pravi da ni tako..vem kako nam je bilo težko ko sem bla v srednji šoli,glede malice,prevoza za šolo,kaj šele za obleke..vedno mi je stal ob strani fant(bodoči mož;)in mi pomagal..Tudi na mojem maturancu jih ni bilo..ko so bili vsi starši,pri meni pa fant in njegova mami..
Za poroko sva pa že vsem povedala skoraj eno leto prej,tako da mislim da v tem ne bi smela bit težava.Žalostna sem za to,če mi potem še kdo omeni da naj bi poroko načrtovala tako da bi večerjo ali karkoli plačala sama in bi dobila raje kaj daril..Mislim haloo,kar prizadanejo me take besede,ki jih reče moja sestra in to moja bodoča priča!Sploh ne vem več kaj naj si mislim..Pa saj ni vse v denarju!Ampak pri poroki žal brez tega ne gre.In midva se ne bova poročila zaradi daril,na to še pomislim ne,zaradi mene če nihče ne prinese ničesar.Men se gre zato da naju pospremijo na tako velik korak in da ga žuramo.Ne razumem sestrinih besed ko pravi da nej pričakujem če ne bosta mogla,sej razumem.Tudi to mogoče da takrat ko se je ona da so bili drugačni časi..Ampak vseeno,js vem če bi imela otroka bi zanj naredila vse,pa če še težko..Sej zato sva jim pa povedala toliko prej,pa vsi pravijo sej je še cajt..Tko da ne razumem več sestrinih besed..
Kaj vi mislite?A sva preveč zahtevna?Jaz mislim da ne in za moje pojme je danes težko nabrati toliko denarja za poroko če ti starši vsaj delno ne pomagajo..Samo ne mi rečt,zakaj pa jo sploh delava!Zato ker se imava rada in si želiva to potrdit pred vsem in doživeti dan ki se ga bova vedno lepo spominjala…in pa hvala ker ste mi prisluhnili!lp

Hm, jaz pa se ne strinjam popolnoma s tabo. Glej, midva sva se poročila lani avgusta, oba študenta, je pa res, da sva oba delala preko ŠS. No, ker jaz nimam staršev, njegova mama pa gleda le na denar, sva se odločila, da si bova poroko plačala sama. Mož (takrat fant) je v službi zaprosil za kredit in ga 300.000 SIT tudi dobil. Je pa res, da so nama namesto daril v večini primerov dali denar. Neko spominsko malenkost in denar. Dobila sva tudi precej bonov za Baby center in Merkur. V gostilni sva se zmenila, da smo imeli svoje vino + postrežnina – nas je še vedno prišlo ceneje, tudi vse rože (za svate, mojega in za avtomobila) sva plačala sama, prav tako obleke. Na poroko sva povabila 65 ljudi, pa bi jih še. če se ne bi bala stroškov. Enostavno se nisva upala povabiti več prijateljev, da nama ne bi zagustilo. Res nama je pomoč ponudil tudi moj stric, pa je na koncu, k sreči nisva rabila. Je pa res, da se je tudi s prodajo šopka na poroki nabralo kar nekaj denarja (čeprav meni to niti ni bilo všeč, ker sem imela občutek, ko, da prikrito fehtava).

No, končni seštevek je bil, da nama je nekaj denarja še celo ostalo. In slab občutek, ker nisva povabila še nekaj prijateljev. ampak je to odtehtalo žur, ki smo ga imeli (sorodstvo je bilo na poroki skoraj v manjšini)…

Tako da ne vem, če je prav, da pričakuješ, da ti tvoji pa morajo nekaj dati. Ja, OK, če to za njih ni problem. Ne vem, no. Mogoče te jaz ne razumem, ker pač nimam svojih staršev. Vem pa, da si ne bi dovolila, da bi mi poroko plačevala tašča, ker niti slučajno ne bi prenesla kasnejših očitkov… Že tako nama je vedno govorila, da ne misli nič pomagati in nja se ženiva šele takrat, ko bova zmožna sama plačati… No in sva – čeprav s pomočjo družine (širše). Aja, pozabila sem napisati še, da so v glavnem moje tete in pa njegova babica napekle ogromno peciva in za to nobena ni hotela vzeti nič. No, ta strošek nama je bil pa dejansko prihranjen.

Skratka, želim vama lepo poroko, brez slabih občutkov glede denarja. Pa naj tvoji pomagajo ali ne… Glavno je, da se poročita in se imata lepo (čeprav je res, da, če so pomagali tvoji sestri, bi bilo lepo, da bi tudi tebi)….

LP

Hvala za en odgovor,morda je res zgledalo kot da pričakujem.Ja verjetno res ja,za moje pojme če imaš otroka mu vedno pomagaš,ne le enemu ampak obema,da od drugih razlik raje ne govorim..
Po tvoje povedano bi se morala poročit takrat ko bi imela sama dovolj denarja?Kaj pa če nimava oba tako krasnih služb?Kaj naj čakava na to 10 let?Nisem rekla da bom dovolila tašči vso plačilo ampak vsak od staršev pol!
Med drugimi bo tudi fant moral vzet pri šefu nek kredit da bova lahko poravnala:musko,fotografa,rože,obleko,….in bo to že dovolj naneslo..in imava tudi med najbljižjimi sorodniki zmenjeno da nama bodo nakazali manjšo vsoto denarja kar bova lahko porabila za torto,vino…in si zato ne moreva privoščiti le iz kje?dodatnega “kredita”za večerjo,ki stane največ!Glede peciva in okrasitve mava pa tudi že zmenjeno da nam pomaga širše sorodstvo..tako da niti slučajno ne zgleda tako kot da midva pa ničesar ne bova prispevala po tvojih besedah sodeč.Morda tega ne veš ker nimaš staršev,ampak če pomagaš enemu otroku se spodobi da tudi drugemu!lp

Če si tako želita poroke, se lahko porčita tudi brez velike svatbe. Midva sva imela zelo mikro poroko – midva in najini priči…

Mislim da to ne bi bila dobra ideja ko že vsi najini svatje vejo za poroko,pa nisem rekla da nimava toliko denarja da poroko ne moreva imet,samo velika pomoč bi nama bila le pri starših kje pa drugje?In moje mnenje je da lahko majhno vsoto denarja privarčuješ in s tem otroku pomagaš če zato veš eno leto..sicer je pa to mnenje moje sestre nisem rekla da mnenje staršev.

Melanija,

koliko pa jih bo na svatbi? Pretiravati pa tudi ne smeš. Kot drugo, pa bi jaz na tvojem mestu starše vprašal, če mislijo kaj prispevati k poroki, recimo polovičnemu znesku za gostilno in večerjo? Tako boš izvedela kaj in kako, če ne bosta rekla, da nimata, potem ti ne preostane drugega, kot da prosita njegove starše ali pa nekako zbereta sama drugo polovico.

Jaz imam tako veliko žlahto, da bi moral najeti festivalno, zato sem v gostilno povabil samo tisto žlahto, ki je za žur. Seveda vse strice in tete, in nažalost ne vseh bratrancev in sestričen, samo tiste, ki smo bili v tesnih stikih, s tistimi, s katerimi se nismo videli 15 let je nesmiselno, da jih vabiš. TAko lahko omejiš ceno večerje.

Primož

Živjo Primož!

Na poroki nas bo okoli 60 ali manj,tako da mislim da ni tako hudo velika cifra.Ne ne bo tista poroka ko povabiš sorodnike ki jih še poznaš ne,večinoma bodo povabljeni najožje sorodstvo:strici,tete..še setričen,bratrancev ne bom povabila na svoji strani ker jih bi bilo preveč..
no zdaj sem po tvojih besedah ugotovila da vam vsega pa le nisem povedala.Glejte,za poroko sva jim torej povedala ze leto prej,kaksen mesec nazaj pa je moje starse poklicala njegova mami in jima povedala kako in kaj,da bodo dali vsak pol,nista nič nasprotovala,ati ji je celo rekel da jo bo v roku enega meseca poklical da se zmenijo naprej..torej moja že vesta..tukej gre za to kar mi je rekla sestra ki ima bližje stike z njim(ati jo večkrat kliče kot mene,za vsako malenkost skoči na pomoč ko je treba pomerkat otroke..itd)tko da o razlikah ki jih dela v odnosu med nama ne bi govorila..Torej če še enkrat prebereš prvi post ki sem ga napisala in v katerem sem povedala kaj pravi sestra na mojo poroko glede planiranja in daril.Še zdej ne morem verjet kaj si misli.Mene po resnici povedano briga če me nekdo čez 10 let vpraša kaj si pa dobila na poroki in jaz povem da sva denar da sva si jo lahko sploh omogočila,ne pa da se baham to pa to in ono….no to so tudi ene izmed njenih besed,to je men čist mem.In glede na to da mi je rekla naj ne pričakujem preveč si mislim da mi tega ne privošči..Sej pravim če bi bilo mojima odveč bi povedala,ne vem..zakaj neki je bil pa denar ko se je ona?Men je to vse skupej čudno..no kaj pa zdej mislite na to?Lep večer še naprej!

Glej, narobe si me razumela. Ne pravim, da se poročta takrat, ko bosta imela dovolj denarja za poroko. To je nama rekla moja tašča… In zato tudi nisem hotela, da bi ona karkoli financirala, ker nočem nikoli poslušati očitkov, da nama je ona plačala poroko…

Druga zgodba je pa odnos staršev do svojih otrok. Midva oba z možem izhajava iz družin, kjer so starši delali razliko. Pri meni samo mama, pri njemu oba. In to očitne razlike. Mene je to vedno bolelo, pa na sestro vseeno nisem jezna. Zakaj bi pa bila? Otrok pač izkoristi, če ima možnost. Za razlikovanje so krivi starši. In tudi sama mislim, da, če so pomagali tvoji sestri, bi bilo prav, da pomagajo tudi tebi. Vendar – če delata starša že zdaj razlike, obstaja možnost, da boš tudi tu “izvisela”. Žal. Ampak iz tega greš lahko močnejša. Si si pač pomagala sama. Zanima pa me nekaj – ti 150.000 SIT pomoči staršev res toliko pomeni? Po mojem bi se bolje počutila, če bi še kje našla kakšno luknjo in se ti ne bi bilo treba toliko opirati na starše. Ne vem – prosita za posojilo pri njegovih.

Pri nama je bilo tako, da sva denar v glavnem dobila od mojih – je pa tudi več sorodnikov. Pa se zaradi tega nisva ubadala. Vesela pa sem, da mi ni treba nikomur polagati računov, ker bi mi “plačal” poroko.

Sploh pa – o kakšnem znesku se pogovarjamo? Ker moram reči, da sva bila midva na koncu, ko sva potegnila črto, zelo zelo presenečena. Pozitivno. Pa nas je bilo 63 ljudi. In se nismo preseravali. Da pa bi škrtarili – pa tudi daleč od tu…

Pa še nekaj – sestri reci, da naj se ne vmešava. In s starši razčisti kaj in kako sta ti pripravljena pomagati. Prosila ju pa jaz na tvojem mestu ne bi…

LP

P.S.: Nikakor te nisem hotela napasti. Te razumem…

Melanija,
glede poroke je takole. Ok, to je moje mnenje. Če nimata dovolj za poroko za vse povabljene , naredita mikro poroko, kot so ti že svetovali. Če vaju imajo radi, vama bodo kljub temu zaželeli srečo.

Tudi midva z mojim bodočim partnerjem sva povedala vsem, ki jih imava namen povabiti, kdaj bo poroka. Zadeva pa se je že tretjič spremenila in obrnila, tako da sva sedaj postavila že tretji termin. Ni šlo zato, da bi od kogar koli kaj zahtevala, celo povedala sva, da bo poroka čisto najin strošek. Nočeva nič.

Gre se zato, da sva najprej planirala poroko prihodnjega julija. Kar sva povedala ob zaroki, letos maja. Potem pa sva avgusta izvedela, da sva v pričakovanju naraščaja. Iz julija 04, sva prestavila na začetek septembra 04, ko naj bi bila poroka in krst bodočega člana najine družine. Toda ko sva pričela seštevati in odštevati, sva ugotovila, da tudi to ne bo šlo. Točno, seveda zaradi financ.

Čeprav ne moji, ne njegovi starši niso slabo situirani, nočeva finančne pomoči iz principa. Kaj moreš. Takšna sva in takšna naju sprejemajo. Torej, hočem povedati, da nihče ni zameril, čeprav imava sedaj za poroko že tretji datum, torej nekje april/maj 05.

Imam pa občutek, da imaš neporavnane račune s sestro in ne s starši, čeprav mislim, da ni bilo lepo, da ju je o odločitvi o plačilu poroke poklicala njegova mama in jima tega nista povedala osebno. Meni bi se to zdelo zelo neumno.

Ne razumem pa tudi tega, kako lahko za pričo vzameš nekoga s katerim nimaš urejenih odnosov (saj še vedno pogrevaš neke stare zamere iz otroštva in preteklosti, ter ju prenašaš v sedanjost), pa čeprav je to tvoj najbližji sorodnik.

Me smo štiri sestre in čeprav niti zdaleč nimamo tako nerazčiščenih odnosov, kot vidve s sestro (ali samo ti z njo), nobeni nisem rekla, da bi mi šla za pričo. Pravzaprav nobeni nisem rekla samo zato, da se naši odnosi ne bi spremenili in bi drugi dve zamerili. Izbrala sem si zelo dobro prijateljico, ki mi bo z veseljem stala ob strani tisti dan in še naslednje.

Če sem bila prepikra in ti nisem ravno dala obliža na tvojo rano, se oproščam, vendar ne morem iz svoje kože, da ne bi povedala svojega mnenja.

Erina

Se ti opravičujem,nisem dobro prebrala.Res je najbolje da o tam vprašam njiju kot da poslušam mnenje sestre ki morda ni resnično.Nisem jezna nanjo ker jo oče bolj porajta kot mene sploh ne,sem to bolečino že dala skoz.Pa vem to da ima pa mami mene raje!Pač nekatere so očijeve punčke,jaz sem pa mamina;)
Glede 150.000 ali 200.000 mi pa zelo veliko pomeni ja ker na vseh koncih se pa tut ne moreva “zapufat”,poleg tega kredita ki ga bo vzel pri šefu ima še kredit za avto,sedaj pa povej kako naj potem prideva skozi mesec?ni tako lahko kot se sliši!vzeti kredit pri njegovih je tut ena skrb več.
Ja sej jes tut e mislim delat razkošne poroke in mislim na normalen znesek kjer tudi ne škrtariš ampak vseeno ta denar bi nama veliko pomagal.
Sicer pa vidva živita na svoje?Imata svoje stanovanje?Midva žal ne.Tako da živeti najemniško in se potem ubadati kje vse si zadolžen ni fino..tko da..Js se opravičujem in tut nisem hotela koga napast!lp

Ja, midva sva se pred tremi meseci preselila “na svoje”. Šla sva v najem. In to ravno zaradi odnosov brat – sestra – mama. Ne, ni lahko. Daleč od tega, da bi šlo kar na easy… Ampak sedaj sem še toliko bolj prepričana, da je prav, da tašče nisva fehtala za pomoč (za poročno darilo sva od nje dobila lesen križ). In sedaj imamo mir. Živimo posebaj in sami zase. Brez očitkov, brez grdih besed…

Še to – moje sestre na najini poroki ni bilo. Zakaj? Zaradi odnosa, ki sva ga imeli. moram reči, da se zdaj razumeva bolje kot kdajkoli, se mi pa zdi trapasto na lastni poroki gledati ljudi, ki so me prizadeli in ki bi mi delali zdraho… Da pa bi mi bil nekdo od njih še priča le zato, ker se to spodobi… Ne, hvala, to je najin dan in krojila sva ga po svoje…

Resnično ti želim, da vama poroka uspe po željah in želim, da najdeš notranji mir.

LP

Sori če sem narobe mislila.Čestitam ti za tak korak,ker vem kako je.Sama sem storila isto in ni mi žal.Prav je da tašče nista prosila za to če se niste razumeli.Med nama s taščo je zelo prijateljski odnos in marskidno si misli da je moja mami in glih tko nebi tega hotela od nje.Tudi jaz sem se odločila da takih ljudi ki bi ti delali zdraho ne bo,no verjetno jo tam ne bi ampak vseeno.To je najboljša frendica,no včasih je bila..Ja zadnje čase spoznavam kakšne grde lasnosti imajo ljudje za katere se nikoli ne bi mislila in ki so mi bili včasih najbolj pri srcu.
Res mi je žal če sem te kej razumela narobe,tut teb želim vso srečo predvsem v zakonu!lp

Melanija,

še vedno mislim,da bi bilo bolje,d a ti starše vprašaš kaj in kako, če meniš,d a ti sestra ne privošči in da jima nosi izkrivljene informacije. Tebi pa tudi. TAko je najbolje da se kar sama prepričaš, kako je na stvari.

primož

Hvala vsem,res bo najbolje ja.Bom vsaj mirna glede tega.Čeprav vem da jima gre težko,mislim da bi že takrat ko ju je bodoča tašča poklicala povedala da ne moreta.Ampak če gre zaradi delanja razlik pri taki stvari je pa ze hudo,upam da ne.No se enkrat tnx vsem,nočka*

Melania,

čisto razumem te glede družinskih odnosov sestra – starši, ker sem sama na popolnoma istem. Mogoče s sestro in bratom nisem ravno direktna in se bolj izogibam neposrednim izjavam, samo zaradi ljubega miru.

Tudi midva s fantom že kar kakšno leto razmišljava o poroki. In glede na pretekle izkušnje želim, da si celotne stroške poroke krijeva sama. Tudi jaz kasneje ne želim poslušati kakršnihkoli očitkov, češ da sta mi starša častila ohcet ali kaj podobnega. Ne, ni šans. In zato bova tako dolgo varčevala, da si bova lahko privoščila takšno poroko, kot si jo oba želiva.

Vendar pri vsem tem sem dobila občutek, da se s starši o njuni pripravljenosti, da bi plačala del večerje, sploh nisi pogovorila. Mogoče pa sta tudi onadva varčevala in sta ta znesek tudi pripravljena plačati zate. Saj poroka je pa le en zelo lep dogodek in ponavadi so starši ponosni na hči oz. sina in so pripravljeni tudi kaj prispevati. No, v mojem primeru sicer ni tako, ker do sedaj nista prispevala k ničemur niti tolar, kaj šele, da bi kaj podarila (npr. za rojstni dan). Tudi jaz sem mislila, da moja starša pač nimata ekstra denarja, pa se je izkazalo ravno obratno, ko je mama za svoj 60. rojstni dan povabila vso žlahto in vse častila čisto sama. Hočem reči, da bi bilo mogoče najboljše, da bi se dobila s svojimi starši, jima razložila situacijo in na lep način prosila, če ti lahko finančno kako pomagata. Mislim, da boš tako najbolj vedela, pri čem si in ne poslušat sestre. Ne verjamem, da ima ravno iskrene izjave, vsaj sodeč glede na vajin pretekli odnos.

Če pa ti to ne bo uspelo, pa poskusita pri tvoji bodoči tašči. Mogoče bo pa prav vesela, da vama bo lahko pomagala. Predvidevam, da vama je mogoče zoprno prositi druge za denar, vendar če se želita poročiti takrat, ko sta planirala, potem vama bolj malo možnosti ostane, da to izpeljeta tako kot si res želita. Mogoče bi jaz res prvo probala z lepim in prijaznim pogovorom s svojimi starši, pa potem s taščo.

Kar se pa tiče priče, pa jaz na tvojem mestu sestri ne bi rekla za pričo. Tudi jaz ne namrevam reči svoji sestri ali bratu za poročno pričo, temveč nekomu izven družine. Če se že zdaj ne razumeta v redu, kaj šele bo, ko bo treba kaj organizirati in pri tem upoštevati tvoje želje. Tak človek, ki pa tvojih želja ne misli upoštevati in v poroki vidi samo eno priložnost za dokazovanje in favšijo, si ne zasluži, da te popelje na tvojo zakonsko pot.

Kakorkoli se bosta odločila, vama iskreno in iz srca želim lepo poroko, super žurko ter same lepe spomine nanjo. Pa seveda srečen zakon!

Lep večer,
Nely

Nely te čisto razumem glede takega odnosa,tudi jaz vedno doživim tak odnos za roj.dan,vsaj za očeta,še čestita mi ne kaj šele darilo,ki ni potrebno da je veliko,lahko majhno in iz srca..edino mami je vedno tista ki se spomni name,pa ne zato ker mi da darilo,tudi to da ti nekdo čestita je veliko kajne?Čeprav sem se že skoraj nehala sekirat včasih boli in še vedno ne razumem takih ljudi in jih nikoli ne bom.
Vsem zelim veliko srece v vsem in radi se imejte!Zej pa res nočka!

Ne poslušaj sestre saj ti ne bo ona dala denarja! Kontaktiraj s starši in ne z njo vsaj kar se tiče denarja za poroko. Meni se zdi, da njo muči denar za tvojo poroko in ne tvoje starše.

Melania, mislim, da si zelo sebicna. Starsi ti niso dolzni placati poroke. Jaz sem se porocila dvakrat, obakrat sva placala sama. Po lastni zelji. Starsi, tudi ce imajo ta denar, ga morda zelijo porabiti drugace. Niso samo starsi, imajo tudi lastne zelje in nacrte, ki ne vkljucujejo nujno tudi tebe.
Nimas zadosti denarja? Se pa poroci kasneje, ali pa v manjsem obsegu.

Mislim, neverjetno. Sama pravis, da ste tezko ziveli, da sta te tezko solala. Zdaj, ko ste iz tega ven, pa spet za poroko, pa pol za otroke, pa za stanovanje pa avto (govorim na splosno). Polnoletna si (predvidevam), postavi se na svoje noge.
Saj bi se kaj napisala, pa mislim, da je bolje da neham, dokler sem se vljudna.

Kar napadite me, me ne gane.

LP

Ko odrasteš, ti starši niso dolžni dati ničesar, pač pa je vse njihova dobra volja.

Ni mi jasno, kako sploh lahko pomisliš, da bi ti starši dali toliko denarja, če sama praviš, da se zavedaš, da živita v skromnih razmerah. Če se vidva želita poročiti s pompom, pač pomp plačajta sama, ne pa vsega valiti na ramena staršev.

Res je hudo, da starši delajo tako očitno razliko. Teško, če sploh kdaj, se je sprijazniti s tem. Pri nas je bilo tudi veliko tega. So pa mi vsaj ne dolgo tega priznali, da so to počeli. Spremeniti se pa seveda ne da, kaj šele vzeti nazaj. Tako je. Vedno je upanje, da pri svojih otrocih tega ne bomo počeli.

Ko sva se midva odločila za poroko, sva jo planirala v okviru svojih finančnih zmožnostih. Od nikogar nisva pričakovala ničesar, niti nisva prosila. Vedela sva, da nimajo veliko.
In kako se je izteklo? Od njegovih sva dobila kar precej denarja in nič drugega. Od mojih finančno nič in darilo. Je pa mama spekla praktično vse pecivo, ki je bilo kakor iz trgovine. Tudi drugače sta organizacijsko pomagala, kar je bilo potrebno. Nikoli nisva tehtala tega. Meni osebno je pa bilo z obeh strani enako dragoceno, kot denar kot pomoč in vse ostalo, kar je bilo del za naju prijetne poroke.
Ni vse v denarju, je še kaj drugega tudi pomembno. Odvisno pa je, kaj tebi več pomeni. Ne vem, kako je pri vas. Jaz bi ti zamerila, ker mi ne bi hčerka povedala o stroških večerje in bi to zvedela od bodoče tašče.
Še vedno se živo spomnim Ophra oddaje, tema je bila načrtovaje poroke.
Bil je par, on je želela oh in oh poroko, on tudi, je pa malo tudi razmišljal o stroških. Zadeva je bila tako obsežna, da bi morala oba vzeti kredit za deset let. Kaj pa poročno potovanje ali vsaj dopust, nepredvideni stroški v naslednjih letih poleg običajnih, otrok in s tem dodatni stroški in to vse, ker mora biti poroka iz sanj.
Poznam sokrajana- par, ki sta tudi šla preko svojih zmožnosti. V letu poroke zaradi tega tudi za dopust nista imela.
Živeti je treba v skladu z zmožnostmi.
Želim vama prijetno poroko, bolj kot pa mirno skupno plovbo skozi življenje. Poroka je samo en majhen kamenček v mozaiku.

Veš kaj Malania, tudi jaz mislim, da nimaš pravice pričakovati od staršev finančne podpore za 60 (ŠESTDESET LJUDI!!!!). Se zavedaš da si večino parov ne more privoščiti takšne poroke???
Če imata finančno krizo in če je med vama PRAVA ljubezen, potem je ne rabita potrjevati pred 60 ljudmi. Sama si neskončno želim sanjske pravljične poroke, v belem in kočiji…Ampak žal si je v svoji situaciji ne morem privoščiti in mi niti na pamet ne pade, da bi vnaprej vabila ljudi in delala račune brez krčmarja /potem užaljeno ugotovila, da starši nimajo dovolj denarja/…
Odrasti predno se poročiš.
Oprosti, ampak to je samo moje mnenje.

živijo,
midva se tudi nameravava nasl. leto poročit. Problem je podoben. Denarja nimava privarčevanega. Jaz želim majhno poroko, njemu je nekako vseeno (prepušča odločitev meni). Njegovi hočejo veliko poroko in so jo pripravljeni sofinancirati. Ampak jaz tega nočem, ker moji ne bi zmogli sofinancirati. Imata namreč le vsak cca 80.000 prihodkov na mesec, pa še so nepreskrbljeni otroci za mano. Njegovi pa imajo znatno višje dohodke.

In tudi jaz se ne znam (ne morem odločit) kako in kaj. Bomo videli.

Vsem tistim ki ste me napadle naj vam JASNO povem da nisem napisala da ZAHTEVAM toliko denarja od staršev!!!!!!!Kot sem povedala če jima ne bi bilo do tega bi verjetno povedla,ker se mi zdi da je človek po 50 letu že toliko zrel da mu pove če mu kaj ne paše kajne??Zdi se mi le če enemu otroku pomagaš pri takih stroških bi bilo lepo da pomagaš tudi drugemu,kaj menite drugi me ne zanima!Mislm hudo vi ste sebični!In ne delava ne vem kakšnega pompa,izbrala sva si eno izmed najcenejših gostiln,tko da ne gledava samo nase!Ne mi zdej rečt da sem sebična!Kaj smo pol vsi taki ki bi nam starši pomagali?Napisalaa!sem kaj meni sestra in ne da se moja ne strinjata,zato prosim raje vse poste preberite se enkrat kot pa da pišete nekaj v tri dni!
Bombonček ne obtožuj me kot da še nisem odrasla ker me ne poznaš in ne obsojaj ljudi po svojih napakah!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
VSEM KI SE NE LJUBI BRAT VSEH POSTOV KI SM JIH NAPISALA DA BI VEDELI O ČEM GOVORIM BODITE RAJE TIHO!Ostalim pa lp in ****

Še eno vprašanje zate Bonbonček:Če tudi ti sanjaš o poroki v belem,kočiji….boš verjetno nekoč imela poroko kajne kot si napisala..Pa me zanima si boš obleko in kočijo sposodila za en dan da boš šla na matičarja podpisat in dam brez kakršnegakoli žura?Dvomim..Torej povabila boš sorodnike oz. kogarkoli..Zakaj?Če je vajina ljubezen prava ne potrebujeta potrjevanja pred drugimi kajne?:)))))))))))))

Živjo Melanija!

Nisem brala vseh odgovorov, ampak saj ti zame niso važni. Važen je le tvoj post. In veš, te razumem in se strinjam s tabo. Rada bi ti opisala svojo zgodbo, najino pot do matičarja in kako sem se sama borila s starši. Pa ti jo žal ne upam povedati takole javno, ker se vedno kdo najde, ki me pozna in bere med vrsticami in pride pod “napačne” oči. Lahko mi pustiš mail, pa se bereva.

pa-pa