poroka
Jaz se nisem želela poročiti v dolgi beli obleki. Ne vem, nikoli nisem sanjala o tem, ker se mi zdi mimo. Zapravljati toliko denarja za najem ali celo nakup obleke, potem pa paziti, da je ne poškoduješ ali kakorkoli drugače oskruniš.
Oblečeno sem imela bež plisirano krilo, elegantno potiskano bluzo v rjavo-bež barvi in jakno.
Se mi zdi, da je dobro izpadlo, pa še dobro sem se počutila.
No, v mojih časih se nobena ni poročila v beli obleki. Pravzaprav ena se je in še danes se pogovarjamo kakšna kmetica je bila.
Takrat smo se poročili, poleti, v kakšni lepi oblekci, ali lepem kostimu, pozimi pa še lep plašč čez. Moški pa obleko, pogumni kavbojke.
In še danes me oblije nepopisna groza, če sem povabljena na kakšno poroko. Grrrrrrrr…
Po moje ti bom malo zasmetila temo – ampak vseeno: midva sva se poročila v najljubših oblačilih, se pravi oba v svojih najljubših kavbojkah in majicah. Ampak je bila celotna poroka popolnoma neklasična in tudi samo s pričama (ki sta šele na poti na matični urad izvedeli, kam sploh gremo). Dostikrat rečem, da bi sicer v svoji preteklosti kdaj kakšno stvar tudi spremenila, ampak poroka je bila pa the best!!!