Posiljena prijateljica?
Da na hitro objasnim problem. V bližnji družini imam sorodnika, ki se je pred kratkim poročil. Žena je zelo prijetna sicer, prijazna in tu nima dosti prijateljev, ker se je preselila iz drugega kraja. Imata tudi dojenčka. Ker je sama na porodniški, sama pa delam popoldne, sva dopoldne obe doma, zato je en dan predlagala, da bi šli na sprehod. Sprehod se je zavlekel na 4 ure in imeli sva se precej dobro. Potem pa sva se zmenili, da se v kratkem! spet slišiva in ponoviva sprehod. Klicala me je že drugi dan. Če malce pospešim pisanje, zdaj me kliče vsak dan in pričakuje, da se druživa po 3-5 ur, kliče me po petkrat dnevno, če se ne javim takoj, mi spusti še 3 klice, prišlo je tako daleč, da se ji moram zagovarjat, kje sem, zakaj ne morem, zdaj se je odločila še, da bom zaradi diete, pri njej jedla vse tri obroke, oziroma da jih morava skupaj. Njen mož je brezposeln in je cele dneve doma na računalniku in mu očitno paše, da gre ona ven z otrokom in da se nekdo ukvarja z njo. Večkrat sem ji že poskušala dopovedat, da imam veliko dela, da kak dan ne morem, pa si preprosto ne da dpovedat, postavlja mi tisoč podvprašanj, zakaj ne morem, pa če bi morda lahko za pol urce in na koncu popustim. Preprosto se v njeni družbi, kljub temu da je prijazna, ne počutim sproščeno in mi je odveč. ne rečem kak dan v tednu ali mescu, ampak zdaj se mi zdi, da sploh nimam več svojega življenja. Še za primer. ona vpraša, kaj počnem jutri, povem ji da sem cel dan zasedena, oziroma cel teden (laž seveda) in da počnem nekaj službenega in mi pove, da me zelooo pogreša, da je bolna, da ima nekaj zame in za mojega moža, da kako grozno, da se cel teden ne bova videli, pa ji rečem, da res ne morem in začne, če pa ne bi vsaj pol ure šla z njo in ker seveda ne morem lagat, da nimam niti pol ure časa, spet popustim in se z njo dogovorim. Kljub temu, da se sliši bedast problem in da boste rekle, naj ji rečem, da mi preprosto ni do njene družbe, je to težko, ker se ne morem distancirat od cele družine in njunega sinčka ter njenega moža… Nikakor pa si ne pride gor, da mi res ni do nje in druženja po več ur dnevno, vsak dan, pa ne glede na to, kako ji povem. Sem ju povabila k nama domov ta teden za kak čvek, pa kljub temu ni bilo dovolj. Prosim pomoč
Težko je dati pameten nasvet, ženska se mi pravzaprav smili. Hm, kaj pa, če jo spoznaš še s kakimi drugimi, saj se mi zdi, da je težava, da nobenega ne pozna in očitno nima nekih priložnosti za spoznavanje ljudi.. ali pa, da ji rečeš, da se pravzaprav zelo rada družiš z njo, ampak da več kot ne vem enkrat na teden res ne moreš. Saj prej ali slej bo odnehala te vsak dan klicat. Jaz ji ne bi govorila, da se mi ne da družit z njo, saj sama praviš, da je prijazna itd.
LP
Težava je, da je takrat ko sva bili prvič skupaj na sprehodu, rekla da bi to lahko večkrat ponovili in sem se seveda strinjala in dodala, da načeloma sem tako doma zjutraj in nimam nekih načrtov. Seveda s tem nisem mislila, da nimam prav nič za počet oziroma, da si želim vsak dan preživeti z njo. Kliče me tudi ob sobotah in nedeljah, ko sem s svojo družino, ona pa želi z mano ven. 🙁 Zdaj pa se mi zdi, da karkoli rečem direkt, bo vedela da je laž ali pa bo izpadlo grdo, jaz pa je res ne želim prizadeti oziroma ne želim pokvarit stikov s sorodnikom in otrokom. Ma sama sebe sem spravila v ta položaj:)
Se mi zdi, da kompliciraš za brez veze.
Po eni strani ti je odveč, da te kliče, nočeš pa ji direkt povedati, da ti ni do druženja…vsaj tako pogosto.
Enostavno …če te pokliče v soboto ali nedeljo, ji lepo povej, da so vikendi samo vaši, da sta to edina dneva, katere lahko preživite cel dan skupaj.
Drugače pač predlagaj en dan ali morda 2, v tednu, ko si lahko vzameš čas za njo.
Boljše, da poveš direkt, kot pa da se obremenjuješ
Verjetno si hotela reči “vsiljiva”.
Verjetno si ena od tistih, ki ne znajo reči “ne”. Tudi jaz sem bila taka, dokler … Ni pomembno, hočem reči, da se moraš naučiti reči “ne” brez občutka krivde, pa boš nehala take ljudi privabljati v svoje življenje. Imaš pravico, da se nekaj dni ne javiš na telefon, pa jo potem pokličeš nazaj.
Dokler se ne boš naučila biti iskrena, boš imela take in podobne težave. Vse drugo je dolgoročno neuspešno.
Torej, odgovori si na vprašanje, kaj imaš od tega, da te ona tako obožuje? In kaj od tega, da jo eventualno užališ?
Pa še tega ne vemo, če jo to sploh bo užalilo, ona si pač misli, da so želje in pričakovanja obojestranska, ne more brati misli, kaj pa se ji lažeš, prav ti je, če meni prijateljica reče, da nima časa, ji verjamem, če bi bila poštena, se ti to ne bi dogajalo.
Ali tudi v ostalih odnosih nisi sposobna postavljati meja? Ker to je velik problem, veš.
Tečnadodaske popolnoma te razumem in prav tako razumem tvojo prijateljico.
Kolikor je položaj mučen za obe boš res morala po pravici povedati. Dobita se na kavi že prej ji povej, da se morata pogovoriti o vajinem odnosu in potem ji lepo razloži. Da se lahko dobita in slišita, kolikor ti pač čas dopušča. Verjamem, da bo na začetku užaljena, toda sčasoma bo dojela, da je veliko bolje biti v tvoji družbi, ko si to tudi ti sama želiš ne, ko si v to prisiljena.
čeprav je zelo, zelo težko bi ji jaz povedala resnico na tvojem mestu in če bi bila jaz ta tvoja prijateljica bi tudi želela, da si z mano iskrena.
Pa veliko sreče!!!!!