posiljevanje z vero
Si zelo naivna, če misliš, da se je tako lahko odpovedati. Pokristjanjevanje majhnih otrok ni kar tako – cerkev ve, kaj dela. Če vero nekomu vzgojiš že z materinim mlekom, se bo dobesedno zažrla v kosti – in verjemi, da se je ne spuca iz sistema kar tako. Vpliva na tvoje razmišljanje in vedenje v veliko večji meri, kot si to sploh predstavljaš. Četudi ti misliš, da pri 18 ne boš več verjela v kristusa, v tebi ostanejo usedline tega pogojevanja, ki je cel sistem, ne samo neka vera v vsemogočnega očeta. Privzgoji ti način reagiranja, občutke krivde, moralna prepričanja, ki so lahko hudo zaviralna.
In ga ni človeka, ki bi se tega losal kar tako na horuk. Ne podcenjuj moči podzavesti in privzgojenih vzorcev. Posiljevanje z duhovnimi floskulami tako zgodaj se zažre v vse celice, veliko globlje, kot si to sploh predstavljaš.
Tvoja razmišljanja pa kažejo, da še vedno hočeš neke recepte. Če te duhovnost res vleče, jo boš že našla. Ja, pot pa ni enostavna, ker gre vendar za najgloblja vprašanja človeka in do tega se ne pride po instant poti – pa čeprav bi večina folka to rada. Zato se jim pa privzgajanje v naprej danih obrazcev ne zdi nič takega, še kvečjemu koristno – samo pri takih vprašanjih instant poti ni.
resnična duihovnost je za pogumne, ki si drznejo po svoji poti, ne pa za otroke, ki do konca življenje hočejo fugure avtoritete, da jim bodo dajale napotke, kako živeti.[/quote]
Vidiš, počneš ravno to kot počne cerkev, ljudi prepričuješ v svoj prav in jim vcepljaš svoje vrednote in miselne absulutizme!
Ja takih ljudi se ogibam! Kar po virituali(brez da bi me poznali, resnično poznali ne le na videz) mi zanalizirajo osebnost in ugotovijo vzroke mojih razvojnih (po tvoje nedosežkov) dosežkov!
Mejte se!
Dragi moj:
otroke posiljujemo tudi s tem, da govorijo slovensko, pa da jedo kar sami jemo in da se obnašajo kot menimo, da je prav, itd. pa se o tem prav nič ne pritožuješ. Le kako da ne ???
Pa še dodati je treba, da tudi nevera je pač “vera v nič” in tudi s tem ni treba posiljevati. Prav?[/quote]
glede na to da živimo v sloveniji, pa da je v šoli predmet slovenščina, ki je obvezen, potlej bi se pričakoval, da otrok govori slovensko, posiljevanje s hrano je tud men nekej zgrešenga ampak tle ni debata o posiljevanju s hrano al pa slovenščino, obnašanje glede na sončke dons bi reku da jih bolj mal posiljujete s tem kako se obnašat. vera kot sama pa ni obvezna razen v primeru da kdo hoče postat duhovnik, budistični menih ipd. torej v samem bistvu nej bi bla vera svobodna izbira vsazga posameznika.
Si zelo naivna, če misliš, da se je tako lahko odpovedati. Pokristjanjevanje majhnih otrok ni kar tako – cerkev ve, kaj dela. Če vero nekomu vzgojiš že z materinim mlekom, se bo dobesedno zažrla v kosti – in verjemi, da se je ne spuca iz sistema kar tako. Vpliva na tvoje razmišljanje in vedenje v veliko večji meri, kot si to sploh predstavljaš. Četudi ti misliš, da pri 18 ne boš več verjela v kristusa, v tebi ostanejo usedline tega pogojevanja, ki je cel sistem, ne samo neka vera v vsemogočnega očeta. Privzgoji ti način reagiranja, občutke krivde, moralna prepričanja, ki so lahko hudo zaviralna.
In ga ni človeka, ki bi se tega losal kar tako na horuk. Ne podcenjuj moči podzavesti in privzgojenih vzorcev. Posiljevanje z duhovnimi floskulami tako zgodaj se zažre v vse celice, veliko globlje, kot si to sploh predstavljaš.
Tvoja razmišljanja pa kažejo, da še vedno hočeš neke recepte. Če te duhovnost res vleče, jo boš že našla. Ja, pot pa ni enostavna, ker gre vendar za najgloblja vprašanja človeka in do tega se ne pride po instant poti – pa čeprav bi večina folka to rada. Zato se jim pa privzgajanje v naprej danih obrazcev ne zdi nič takega, še kvečjemu koristno – samo pri takih vprašanjih instant poti ni.
resnična duihovnost je za pogumne, ki si drznejo po svoji poti, ne pa za otroke, ki do konca življenje hočejo fugure avtoritete, da jim bodo dajale napotke, kako živeti.[/quote]
Vidiš, počneš ravno to kot počne cerkev, ljudi prepričuješ v svoj prav in jim vcepljaš svoje vrednote in miselne absulutizme!
Ja takih ljudi se ogibam! Kar po virituali(brez da bi me poznali, resnično poznali ne le na videz) mi zanalizirajo osebnost in ugotovijo vzroke mojih razvojnih (po tvoje nedosežkov) dosežkov!
Mejte se![/quote]
Ah dej no mir, kake bedarije kvasite, da to res ni. Vsak kao argument prav pride za neke obrambe, kaj?
Jaz sem na splošno povedala, da se vzorcev iz otroštva ne da kar tako otresti – to ti piše v vsaki resnejši psihološki knjigi – , glede tvojega “razvoja” sem pa sklepala na podlagi tega, kar si zapisala – če pa nisi sposobna prenesti nobene kritike, pa izvoli in tišči glavo v pesek:)))
Vidiš, počneš ravno to kot počne cerkev, ljudi prepričuješ v svoj prav in jim vcepljaš svoje vrednote in miselne absulutizme!
Ja takih ljudi se ogibam! Kar po virituali(brez da bi me poznali, resnično poznali ne le na videz) mi zanalizirajo osebnost in ugotovijo vzroke mojih razvojnih (po tvoje nedosežkov) dosežkov!
Mejte se![/quote]
Ah dej no mir, kake bedarije kvasite, da to res ni. Vsak kao argument prav pride za neke obrambe, kaj?
Jaz sem na splošno povedala, da se vzorcev iz otroštva ne da kar tako otresti – to ti piše v vsaki resnejši psihološki knjigi – , glede tvojega “razvoja” sem pa sklepala na podlagi tega, kar si zapisala – če pa nisi sposobna prenesti nobene kritike, pa izvoli in tišči glavo v pesek:)))[/quote]
Iz tvojega pisanja sem nekako izluščila, da poznaš samo fanatične vernike!
Ampak fanatikov je v vseh sferah in vseh poklicih preveč!
Fanatizem pa je ponavadi posledica neznanja oz. nerazgledanosti!
In kaj drugega podpiram kot iskanje znanja in širjenja obzorja tudi v tej smeri?
Poznam veliko krščencev, ki danes več ne pripadajo cerkvi in so super ljudje! Torej jim katolicizem le ni zadal tolikih privzgojenih anomalij, kot jih ti navajaš!
Problem današnje družbe je toleranca znanega in močno netoleriranje novega in neznanega!
zdaj grem pa glavo v pesek porinem in se spustim na tvoj nivo!
Sem ateist, verniki imajo vso pravico biti verni, tako kot imamo mi pravico biti ne-verni. Nikoli ničesar ne rečem, dokler, me kdo ne poskuša prepričat….tega pa ne dovolim. Še nikoli nisem zasledila, da bi kak ne-veren prepričeval koga, naj izstopi iz vere itd.
Me pa res malo pogreje, ko vidim,da zelo goreč vernik /več jih je/ ne ve niti,zakaj je kak verski praznik, kaj kaj pomeni…
Največji štos in ironija je, da hihče nikogar in nikdar ne posiljuje z vero.
Saj boste razumeli, da je to praktično nemogoče.
Ok, veliki državni aparati z vso propagandno mašinerijo že znajo “oprati možgane” množicam,
posameznik bo pa posameznika težko “prisilil” naj nekaj verjame.
In kako se bo prepričal, da je uspel? Nemogoča naloga.
V bistvu – gre za uklanjaje komformizmu. Slepo sledenje čredi, groza pred drugačnostjo, pa še
tisti podzavestni strah oziroma dvom: več bo ljudi, ki se bodo obnašali tako kot jaz, bolj bom
vedel, da imam PRAV.
Največji izkaz tega je seveda izvajanje CEREMONIJ. obredov, obrazcev, uniformiranega obnašanja.
NIKOGAR, ampak res nikogar ne briga, kaj verjamete, kaj je v vašem srcu, kaj si mislite, dokler
pravilno in ob pravem času izvajate potrebne gibe in dejanja.
Primer – povejte vernim staršem svoje neveste ali ženina, da sicer absolutno ne verjamete v boga
ampak da se boste njim “na uslugo” (ker kaj bodo pa ljudje rekli) poročili cerkveno.
A mislite, da bodo ugovarjali?
Bodo rekli, da to pa že ni prav, da je to brezbožno, kje je pa tu spoštovanje do prave vere,
taka hinavščina ni dovoljena, bo mogoče duhovnik ugovarjal, da ne more izvajati obreda z
nekom, ki se deklarira za nevernika?
Nikakor. Vsi bodo hepi hepi, vsi bodo kimali in bili čisto srečni, samo da bo dotični nevernik
pravilno izvedel rituale (da bodo “ljudje” videli) in je vse v najlepšem redu.
Torej se naučite razlikovati: nihče nikogar ne posiljuje z vero (ta je izrazito osebna stvar) ,
ampak z komformizmom in uklanjanjem skupinskem ritualnem obnašanju.
Mene pa ravno zdajle posliljujejo z zvonenjem…mimogrede.
Majko mila, tem vernikom itak ne prideš do konca. Zlepa, zgrda, na koncu ti vselej očitajo, da ti napadaš njihova verska čustva ali pa da ti njih prepričuješ v ateizem.
Lahko le zase napišem, kdaj se jaz počutim posiljena z vero, na hitro, 2 primera.
Ko na primer versko blazna sorodnica razlaga na družinskem srečanju o svetnikih ali že pač kakšne verske zadeve (npr. kako je ona ponosna, ker imamo med Slovenci neke blažene in podobne neumnosti), čeprav dobro ve, kaj jaz mislim o vsem skupaj. Če ji boš pa kaj rekel, bo pa užaljenost. Moje mnenje je, da če že stojimo na dveh bregovih kar se tega tiče, je bolje, da govorimo o čem drugem, nevtralnem.
Ali pa ko varuška, ki ji varstvo plačujem, mojega otroka vodi v cerkev na obred, uči molitev, križanja,… V bistvu se počutim posiljeno, ja, z njeno vero ali komformizmom, kakorkoli bi temu rekla Skela. Vendar pa nočem zaostrovat, ker je sicer super ženska in varuška. Ampak žal, v bistvu posiljuje, čeprav se verjetno tega ne zaveda in je prepričana, da dela nekaj dobrega.
@majko mila : you’re my hero 🙂
Bom še jaz v grobem nekaj povedala.
Tudi sama sem bila odkar sem bila otrok vržena v katoliško vero. Ko si malce starejši (otrok) in če si dost distanciran od mainstreama (torej da nimaš tok prjatlov, da nisi ves čas na očeh sorodnikov, staršev, da maš cajt bit mal več sam s sabo, bom tko rekla – pač da si weirdo mal), kmal ugotoviš kak bullshit je vse skupaj. Jaz sem bila pri obhajilu (valda), krščena, verouk do 5. razreda, nakar mi je blo tumač, ker se je vse v men upiralo proti temu, kaj so tam klobasali in prodajali za sveto resnico. Šla sem do župnika, rekla (pazi, kot 11 leten otrok) da se jaz ne vidim več tle, da ne verjamem v to in da me ne bodo več vidli tle, cel spenjen okol ust mi je reku kaj pa starši?! pa sem rekla naj jih pokliče, sam me živa duša ne bo prepričala v to, da še kdaj pridem. Ok.
Ko gre čas dalje in če si še naprej tko zainteresiran za svoj duhovni (ne religiozni) razvoj in za širjenje obzorij, pomeni, da si odprt za vse perspektive, torej bereš, gledaš dokumentarce, se meniš s folkom, predvsem pa – poslušaš svoj zdravi razum. In nekje along the way ugotoviš, začutiš kot resnico to, da si naša družba že od samega začetka (millions of years ago ajde, rečmo par 100.000) omišlja razna božanstva, ker si enostavno določenih zadev ne zna razlagat (še danes). Bodisi naravne pojave, bodisi kakšne drugačne “kao nadnaravne” izkušnje, ampak a se vam ne zdi, da je v 21. stoletju že čas, da nehate verjet v to, da obstaja en moški nekje v nebesih ki vas gleda (torej v tem primeru vse katolike, all the time, wow kje ma časa a ne), pazi na vas, vas usmerja in vse kar se vam zgodi, je njegova volja? A res pri vsej tej globalizaciji in poplavi info nekateri še danes niste zmožni uvidet, da je religija politično sredstvo? Iz izkušenj vam lahko povem, da verniku lahko črno na belem daste dokaze, dognanja znanstvene stroke, ali pa preprosto uporabite par vprašanj in trditev na podlagi zdravega razuma, pa ne bo hotel ne slišat ne videt ničesar.
Imam prijatelja, ki je bil v to pahnjen s strani družine, že od malega. Zdaj, pri 30 letih, nima občutka zase, z njim se ne moreš pogovarjat čist simpl stvari , u izi uno, ker vse gleda skozi oči vere. In na nekaterih področjih tako logičen in razumski, vera ga pa nese. In ja, dejansko verjame, da obstaja večtisočleten bog, moški, ki te ves čas gleda in nagovarja ljudi. Seveda sem spada tudi, da so živali manjvredne (to je le en fleten aspekt tega) – sama ljubim živali in ko omenim karkoli v stilu nas, živali, biologije… ga nese. Jeza, naj ne omenjam živali in ljudi v istem kontekstu. To so le male malenkosti. Koliko ljudi se zbudi pri 40 ali več letih in ugotovi, da jim je nekak nekdo cel life lagal? Da so živeli laž? Da dejansko sami mislijo in čutijo drugače, pa si ne upajo proti družini in župnijii? Folk, dejte mal študirat, izobražujte se. Preberite dejansko kaj.Ne vem kaj naj sploh rečem, to so tako osnovne zadeve da brezveze, o tem se neb smel pogovarjat v 21. stoletju. Ne rečem da živite na jugu S Amerike, pol štekam da ste sfuzlani v glavo, ampak halooo, Slovenija, “svoboda iti na stica googla”, ne vem no.
Jaz nisem ATEIST, ker tut to je organizacija, jaz nisem NIČ, preprosto sem, ČLOVEK. A good? Pa v življenju ne bom nikogar prepričevala kak mam jaz prav, če nekdo ne uvidi v kaki zablodi je (common sense), se js ziher ne bom s tem obremenjevala, otroke pa definitivno ne bom silila v nič. Že itak družba to pretirano počne.
Pa to kar katoliki govorijo – ja je treba ločit fanatike od normalnih vernikov kao. Čaki – a je kje a difference? vernik je vernik, verjame v iste stvari, sam prakticira jih morda drugače vsakodnevni vernik od bol zagriženega.
In tem vernikom so verodostojni ljudje ponavadi familija (kar se tiče vseh pomembnih življenjskih vprašanj, da, tudi znanstvenih), sej pa postavte se enkrat pred eno cerkev pa mal opazujte pa boste vidl marsikaj. Ne štekam kako potem taka oseba nardi faks, torej 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} stvari ki se jih pifla, se sam pifla, čeprav misl čist drugače. Tut kak študent teologije ki je orto veren, če si recimo vzameš cajt in prebereš mal njihovo gradivo niti ni tok zaplankano, ampak bo pa sam reku, da se ne strinja s tem. Tut cerkev se prilagaja povpraševanju današnje mladine in malo popustijo nekje, da dobijo več privržencev. Na mladih je treba gradit, ja, sej to bo marsikateri vernik reku. Bodo že vedeli a ne?