Jaz pa mislim, da je edini način, da staši in šola stopijo skupaj, ne pa da se dajejo, kdo je bil kriv. Edini način za zaustavitev nasilja (pa zdaj več ne gre za izhodiščno poškodbo v tem postu, kjer je šlo po vsej verjetnosti samo za nesrečo) je v povezovanju šole in staršev ter v striktnem netoleriranju agresije in napadalnega vedenja. Tudi to, da se starši začnejo zavedati, da so odgovorni za obnašanje svojega otroka, čeprav niso ob njem in da šole začnejo resneje jemati napadalno in agresivno vedenje ter ga hitro in takoj sankcionirajo. Za vsako napadalno vedenje, pretep, agresijo (tudi verbalno) bi bilo treba sklicati izredni rodit. sestanek in se s tem spopasti. Smo pa seveda sami starši tukaj izredno pomembni. Šola se lahko raztrga pri tem, ampak če bo večina staršev na rod. sestanku rekla “kaj me kličete zaradi takih malenkosti”, ne bomo ničesar dosegli. In tako se bodo starši nevzgojenih otrok, ki maltretirajo druge, počutli sami žrtve, če bo slučajno njihov otrok na tapeti zaradi grdega obnašanja. Samo s skupnimi močmi lahko starši kaj dosežemo – v sodelovanju s šolo. Sem pa glede tega žal pesimist, saj poznam razmere na več šolah in vidim, kako še vedno večina staršev meni, da je pretepanje in agresija pač “razvojna faza” in da je potrebno otroke pustiti, da sami med seboj razčistijo zadeve. V takem okolju je težko tudi šoli, da bi delovala v skladu z žrtvami nasilja, saj vedno znova prihaja v konflikte z večinskim mnenjem staršev. In dokler bo dopuščanje nasilja večinsko mnenje, žal nimamo možnosti karkoli bistvenega spremeniti.

xxy,

načeloma se strinjam, vendar pa ti lahko iz izkušenj povem, da princip “kolektivne neodgovornosti” (v smislu nima smisla, da se kregamo, kdo je kriv) ne deluje. Na ta način se v isti koš zbaše tako zgledne in odlične učitelje, zgledne starše, ki ne relativizirajo odgovornosti za neumnosti svojih otrok, kakor tudio vse tiste, ki se jim gladko fučka, oziroma tiste, ki imajo najbolj “angelske” otroke.

Žal je potrebno staršem (in učiteljem) dopovedati, da v odnosu starši-učitelji-učenci vsak nosi svoj del pravic in svoj del odgovornosti, za katere je vsak SAM odgovoren in da bo za posledice svojih ravnanj vsak SAM nosil posledice in ne vsi, ki so po sili razmer tudi vpleteni.

Odgovornost za vsakovrstne neumnosti je zmeraj individualna in zato je potrebno problem individualizirat in ne dopuščat, da se skriva za sistem in kolektiv.

Brez veze se je zdaj tukaj dajati zaradi predpisov. Dejstvo je, da ima policist v svojem delokrogu navedbo, da mora posredovati pri različnih obračunih oz. mora oditi na teren. Pri učiteljih tega ni glede dežurstev. Kaj se lahko izcimi glede tega v praksi pa je itak jasno. Zakonodaja pač šepa in to je to.

Aja, in moralna dolžnost oz. narava poklica, ki terja določeno delo, čeprav ni nikjer opredeljeno, je eno in isto. Po tvoje mu pač narava poklica nalaga, da dežura, čeprav to ni nikjer navedeno. Torej ima moralno dolžnost, ne pa npr. delovno obvezo (ker delovne obveze so vedno in pri vsakem poklicu zapisane in jasne in so v okviru delokroga).

ok, če to o policistih zatrjuješ tako kategorično, potem navedi še predpis, ki to določa

Meni se pa vseeno zdi, da odgovornost za neumnosti ni vedno individualna in da ima splošna klima glede določenega vedenja bistveno vpliva na neko individualno dejanje. V okolju, kjer je nasilje nekaj normalnega oz. nekaj, kar se vsaj tolerira, bo lahko posameznik sicer res dobil prek sodišča določeno odškodnino (od šole recimo, čeprav vsi vemo, da bo udarila po žepu davkoplačevalce) za neprimerno dejanje drugega posameznika, vendar pa samega problema to ne bo rešilo. Če misliš, da je finančna pridobitev tisto, kar je pomembno, se ne strinjam s teboj. Verjetno imaš v mislih tudi to, da bo šola od takrat naprej bolj skrbno spremljala določen problem in težave ob tem in da bodo starši dotičnega otroka malo bolj nadzirali. Toda v praksi se bo zgodilo to, da bo žrtev postala še večja žrtev. Nestrpnost do nje bo še večja (ker je klima šole in večine staršev taka, saj menijo, da so starši žrtve pretiravali) in na koncu bo prišlo do tega, da bo bivanje v skupnosti zanjo skoraj čisto nesprejemljivo. Kar pa ni tisto, kar smo hoteli doseči.

Če pa se spremeni splošna klima iz klime, kjer se nasilje tolerira v tako, kjer to ni dopustno, in če pri tem sodeluje večina staršev, bo pesem popolnoma drugačna. Nasilnež bo tudi okarakteriziran kot tak in njegovo dejanje bo nesprejemljivo, žrtev pa bo dejansko sprejeta kot nekdo, ki je pravilno reagiral.

Mislim, da še zdaleč ni dovolj zadeve samo individualno reševati, čeprav je seveda najlažje. Res je, da je “kolektiven” pristop zelo težak, vendar je edini, ki se v resnici obrestuje.

Zdaj pa lep pozdrav.

oziroma, kot sem že rekla …. zakonodaja postane problem, ko je postane njena interpretacija stvar ne-pravnikov

splošna načela namreč v pravu niso stvar morale, tako kot morala ni stvar common sens-a

Resnično ne vem kaj so pisali predhodniki, ker nimam ne volje ne časa, da to preberem. Ti pa povem, da ima vsaka šola zavarvano vsako poškodbo svojega učenca. Ne krivi učiteljice, ker je prisotna ali ni iz po vsej verjetnosti iz pravega razloga (dela z učenci je vedno in povsot dovolj), vsaj odgovor bo vedno tak, zato se raje osredotoči na svojega otroka, da ga tudi podučiš, da se po hodnikih ne lovi, divja, ….., nato stopi do razredničarke in jo povprašaj kako je glede odškodnine. Tvojemu otroku pa želim hitro okrevanje.

lp

Avtor: xxy
Datum: 20-11-06 13:50

Meni se pa vseeno zdi, da odgovornost za neumnosti ni vedno individualna in da ima splošna klima glede določenega vedenja bistveno vpliva na neko individualno dejanje. V okolju, kjer je nasilje nekaj normalnega oz. nekaj, kar se vsaj tolerira, bo lahko posameznik sicer res dobil prek sodišča določeno odškodnino (od šole recimo, čeprav vsi vemo, da bo udarila po žepu davkoplačevalce) za neprimerno dejanje drugega posameznika, vendar pa samega problema to ne bo rešilo. Če misliš, da je finančna pridobitev tisto, kar je pomembno, se ne strinjam s teboj. Verjetno imaš v mislih tudi to, da bo šola od takrat naprej bolj skrbno spremljala določen problem in težave ob tem in da bodo starši dotičnega otroka malo bolj nadzirali. Toda v praksi se bo zgodilo to, da bo žrtev postala še večja žrtev. Nestrpnost do nje bo še večja (ker je klima šole in večine staršev taka, saj menijo, da so starši žrtve pretiravali) in na koncu bo prišlo do tega, da bo bivanje v skupnosti zanjo skoraj čisto nesprejemljivo. Kar pa ni tisto, kar smo hoteli doseči.

Če pa se spremeni splošna klima iz klime, kjer se nasilje tolerira v tako, kjer to ni dopustno, in če pri tem sodeluje večina staršev, bo pesem popolnoma drugačna. Nasilnež bo tudi okarakteriziran kot tak in njegovo dejanje bo nesprejemljivo, žrtev pa bo dejansko sprejeta kot nekdo, ki je pravilno reagiral.

Mislim, da še zdaleč ni dovolj zadeve samo individualno reševati, čeprav je seveda najlažje. Res je, da je “kolektiven” pristop zelo težak, vendar je edini, ki se v resnici obrestuje.

Zdaj pa lep pozdrav.

– – – –

davkoplačevalci so “splošna klima”, denar pa dobi zelo konkretna oseba (in btw. tovrstne odškodnine niso obdavčene!). In ja. res je, da splošna klima vpliva na individualno ravnanje, zato pa je nasilje razvajencev postalo tolerantabilno.

Glede vprašanja še večje žrtve (ki je tudi obrambni mehanizem nedelujočih mehanizmov zaščite žrtev), pa se nam po mojem mnenju zna zgodit še kakšen Ambrus, oziroma starš, ki mu bo film počil, in ki zna nekoč v kakšni šoli obračunat fizično s kakšnim učiteljem ali kakšnim otroškim huliganom, potem ko bodo odpovedala vsa formalna in neformalna sredstva reševanja problemov. (Potem se seveda vprašanje večje žrtve obrne na glavo, sploh če jo bo kdo skupil s poškodbami, ki bodo pustile posledice za vse življenje. Žrtev bo pač postala agresor v samoobrambi … in osebno si res ne želim tega)

Jaz pa menim, da bi na vsaki šoli potrebovali eno xxy in eno how funny za “suport”.
Meni prav paše, kadar dobim pogled na zadeve še s strani nepedagogov.
xxy tebe pa tudi vedno rada berem.

ja pa mogoče če bi strši kdaj otrokom doma rekli, da med odmorom ne smejo divjat bi blo tudi ok. ne pa da so vedno vsega vsi drugi krivi.

učitlji tud niso tam ravno zato, da samo podivjane in razvajene otroke vzgajajo. malo naj bi bili že od doma ukorčeni.

kaj češ sranj, nesreča se je zgodila, ubogi otrok. glede na to , da tudi 10 učiteljev ne bo moglo preprečit nesreče mu lahko predlagate, da med odmori sedi in bere knjigo. saj bo razumel, da vas skrbi zanj.

Dej, zdej pa že nehaj s svojimi monologi. Saj si pametna, no!

imam še jaz eno vprašanje. hčerka je v petek poslala (ob 10:20) sms, da ne more premikat roke in da jo boli (športna vzgoja, igra med dvema ognjema). seveda sem takoj klicala nazaj, a je na tlf nisem več dobila. sem klicala na šolo in mi je klic vrnila učiteljica športne vzgoje, ki mi je na aroganten način dopovedovala, da hči zavijam v vato, da ji nič ni, da naj neham paničarit… hči je dobila celo opomin od ravnateljice, ker je uporabila gsm med poukom (ko mi je poslala sms).
razplet: zlomljena in 2x počena kost + najmanj 3 tedne gipsa. seveda je morala ostati pri pouku do konca, ker naj bi bila zgolj preobčutljiva…