POSOJILO PRIVAT POSOJILODAJALCI
Pozdravljeni,
prosim dobre ljudi, ki so pripravljeni pomagat in še kaj iztržit, če mi lahko pomagajo.
Potrebujem posojilo v višini 13.000 eur, z malo daljšo dobo vračanja (do 8 let) in mesečnim vračilom obrokov. S posojilodajalcem bi sklenila kreditno pogodbo (kot na banki), overjeno pri notarju, z dogovorjeno obrestno mero in pogoji vračanja.
Sem zaposlena za nedoločen čas, ampak imam že hipotekarni kredit, zato na banki ne dobim več kredita. Z bivšim možem sva v fazi delitve premoženja, za cenilce in odvetnike sem si že morala sposoditi nekaj denarja, pa še ni dovolj. Sedaj bi rada vrnila to, kar sem si že sposodila in imela še za plačilo stroškov do konca postopka. Če ne bom uspela speljat postopka do konca, ne bom mogla razrešiti lastništva nepremičnin. Rada bi pa vračala mesečno, da ne bom predolgo dolžna (ker to ni lep občutek).
Če ima kdo kaj denarja, ki ga nujno ne potrebuje, sem pripravljena plačati več obresti, kot bi na banki dobil za depozit, seveda vse podpisano pri notarju, z možnostjo izvršbe, ker nimam nekih drugih garancij. Imam sicer dve nepremičnini v solasti, ampak sta obremenjeni s hipotekarnim kreditom in sta trenutno še v postopku delitve.
Prosim samo resne ponudbe na zs ali na moj mail [email protected].
Hvala vsem, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč.
Kaj čem reči. Z bivšim imata očitno dve nepremičnini, ampak se ne moreta zmeniti, kako in kaj, denar vama bodo očitno pobrali odvetniki, vajina kalvarija pa bo najbrž trajala še naprej, po koncu postopka. Imaš kredit, obremenjeni nepremičnini (o kakšni izvršbi torej govoriš?!), zaposlitev je danes rizična, nedoločen čas ni nobena garancija.
Tukaj že več mesecev iščeš posojilo. Očitno ti ga banka ne da, ker nisi kreditno sposobna. Prijatelji, družina tudi ne? Kako pričakuješ od nekega tujca, da ti bo na lepe besede dal posojilo? Za to obstajajo posebni ljudje, ki jih tukaj pač ne mislim omenjati.
Rešitev bi bila – prodata nepremičnine, pokrijeta kredit in si razdelita denar, prodata eno nepremičnino, pokrijeta kredit in si razdelita denar, nehata vlačiti to okoli po sodiščih in prihranita nekaj časa, živcev in denarja.
Sori, to tvoje zgoraj ni nobena stiska, temveč nekaj drugega. Imaš dve nepremičnini v solastnini, službo, rabiš denar. Za kaj? Za moje pojme so v stiski tisti, ki nimajo službe, nimajo strehe nad glavo ali hrane za na krožnik. S svojim opisanim pa ne spadaš ravno v to kategorijo. Po drugi strani pa tukaj želiš trkati na slabo vest ali mogoče nekoga s prevelikim srcem.
Če se ne moreta zmeniti je najboljši način mediacija. Sedanji status nobenemu ne koristi.
Pozdravljeni,
vsi imate prav in jaz to vse vem.
Ampak je vse zastonj, ker se nimam s kom dogovorit, moj bivši komaj čaka na to, da ne bom mogla preživet (ta trenutek seveda ni daleč) in bom pač pristala na to, da vse pripada njemu. In bom po vsej tej kalvariji in vseh teh letih in delu spet na začetku, brez vsega.
STISKA, tebi pa naj povem, da kljub temu, da imam res službo in nepremičnini v solasti, tudi jaz nimam kaj dat sinu na krožnik.
Ker v času ko sem najemala kredit, sem bila poročena, z dvemi plačami in krediti niso bili taka ovira.
Vmes se je pač stanje spremenilo, sedaj ko dobim plačo, gre cela za kredite in položnice, tiste druge pa ni več, od katere bi živeli.
Mogoče pa bi bilo boljše (črni humor) če bi bila brez službe v tem trenutku, ker potem bi banka avtomatsko dala hišo v prodajo, ne glede na željo mojega bivšega in bi se vsaj enkrat rešilo.
Če bi bila brez službe, bi bila tudi upravičena do kake pomoči, tako pa nisem do ničesar.
ČEPRAV MI PO PREJETI PLAČI IN POPLAČILU KREDITOV IN POLOŽNIC NIČ NE OSTANE, NITI ZA HRANO. VČASIH NITI ZA BENCIN ZA V SLUŽBO, AVTOBUSNIH POVEZAV NAMREČ NI.
V bistvu z vsem solastništvom in redno plačo ne morem preživet, niti si kako drugače pomagat. Povsod imam zvezane roke.
Kako bi recimo ti Stiska imenoval tako situacijo, če ne stiska???
Se opravičujem, ni bilo mišljeno grobo ali karkoli, samo včasih so primeri, ko se ljudje desetletja tožarijo za zapuščino ali ločitev, pa na koncu obubožani, bajta propada, odvetniki si manejo roke, oni pa brez vsega. Ne vem, mogoče ni stvar samo v njemu, morda tudi ti kje ne popustiš? Ne pravim, da je to res, vendar poskusi pogledati objektivno ali vprašaj koga, ki je to lahko in ki mu zelo zaupaš, kako on vidi, kako bi se lahko situacija izboljšala.
Predlagam, da se usedeš s svojim odvetnikom in greš še enkrat čez vse, kaj je še možno, kako bo in kako ne bo naprej. Če nisi zadovoljna z odvetnikom, pojdi do drugega. Ne vem pa, kaj tako dolgo traja, skupno premoženje je skupno premoženje, ne moreš se temu kar odreči. Naj te pa magari izplača in ima nepremičnini.
Glede kredita pojdi na banko in se pozanimaj, kakšne so možnosti, da se ti anuiteta zniža, podaljša odplačevanje… Saj ne vem, ali imata kredit oba ali le ti, če samo ti, je spet vprašanje, kako sta se zmenila, najbrž bi on moral del odplačevati… V glavnem, k odvetniku.
Ena izmed dokaj zanimivih (ampak slabih) opcij je tudi ta, da svojo polovico nepremičnine prodaš nekomu, ki se s tem malo tako ukvarja in ki jo bo pripravljen kupiti (seveda po nižji ceni) in bo potem tudi znal “urediti” stvari z bivšim….
Stiska,
vse variante, ki si napisal, sem že probala.
Moj bivši mož ne pristane na nič, sem pripravljena popustit, pa se ne strinja z ničemer.
Ker on noče razdelit premoženja in ga ne zanima, če propada, on se hoče samo meni maščevat.
Ločila sva se, ker je on imel drugo. Ko ga je ta druga pustila, je hotel prit nazaj k meni, jaz pa nisem več hotela. In sedaj se mi maščuje, ker ve, da imam ful kreditov in da s sinom komaj shajava. Rada pa bi, da bi sin končal šolo. Iščem občasna dela, ampak je tudi s tem sedaj kriza in se težko dobi.
Nisem od tistih, ki radi jamrajo, ampak res ne vidim izhoda. Na banki seveda nisem kreditno sposobna, ker imam hipotekarni kredit. Hotela sem reprogramirat kredit na daljše obdobje, da bi imela manjši obrok, ampak ker je moj bivši solastnik, banka hoče, da podpiše tudi on. On pa noče. Zadnjič je rekel, da bo, vse sem se zmenila z banko, na banki je podpisal pogodbo, ko smo prišli k notarju, je rekel, da ne podpiše.
Tako, da je namenoma me zaj……..in mi s tem povzročil še en kup stroškov (cenitev, stroški banke…..)
V bistvu res ne morem nič.
Na sodišču sva, ker je on mene tožil, noče se dogovarjat, nisem jaz njega. To ni bila moja volja se tožarit. Moj odvetnik pa pravi, da se moram branit, če nočem vse izgubit. Jaz bi mu tudi vse pustila, če prevzame še moj kredit, da s sinom lahko živiva, ampak se mi ne zdi fer do sina. Vse kar sem komaj spravila skupaj(bivši je bolj ali manj ležal na kavču) bi potem šlo v nič.
Lahko bi jaz dala tožbo na pravdni postopek baje, ampak rabim nekaj tisoč evrov za takso za tožbo sploh vložit, ki pa jih nimam.
In tako lahko samo čakam, vsak mesec ki mine, pa pri meni pomeni večje zadolževanje za preživetje.
Zato sprašujem, če bi kdo , ki ima denar, mi lahko posodik, da vse te dolgove poplačam in potem vračam mesečno temu, ki bi mi posodil.
Saj bi vzela na banki gotovinski kredit, ampak sedaj tam nisem več kreditno sposobna, ker ti mora še ostat določen znesek, ko sem jaz jemala kredit, tega pogoja ni bilo.
Hvala Stiska, da si se sploh odzval, ampak res nisem ena tistih, ki samo jamrajo pa jim nič ne manjka. Tudi sedaj tu nočem jamrat, iščem samo rešitev za izhod iz moje situacije.
Hvala vsem.
Kako ne želi razdeliti premoženja? Če gre za skupno premoženje, je pač skupno premoženje. Če sta lastnika vsak pol, sta pač lastnika vsak pol. Če se sedaj dokazuje, koliko je kdo prispeval, je zgodba drugačna.
Seveda se moraš boriti, ampak malo čudno mi je vse skupaj, kako bi brez tega vse izgubila? Je mogoče lastništvo drugače pisano? Za kaj te toži bivši? Pa saj ni pomembno, ne sprašujem zaradi firbca, temveč nekaj stvari ne štima najbolj.
Mogoče se motim, vendar kolikor vem, sodišče lahko odredi tudi prodajo, če se solastniki ne morejo zmeniti….
Tvoj problem po mojem branju te hitro opisane situacije mogoče niti ni toliko v denarju, kot v tem, da bodisi ne razumeš vsega, ti odvetnik ne pove vsega oziroma razloži (ne razumem, zakaj bi ti njega morala tožiti, kje sta sedaj….) bodisi odvetnik ni ravno pravi. Ne vem, nočem delati prehitrih zaključkov, ampak vse skupaj je malo čudno.
Stiska,
vidim, da se dobro razumeš na te stvari, mogoče pa veš kaj,kar jaz ne vem in bi mi prišlo lahko prav.
Moj bivši noče razdelit premoženja, zaradi njega lahko ostane tako kot je, je reku. Latništvo je na obeh hišah (imava namreč dve) pol, pol, torej sva oba lastnika do ene polovice. Noče pa razdelit, ker je to še edini način, da me lahko zaj….. ker ve, da dokler so nepremičnine v solastništvu, se sama, brez njega, ne morem pomagat za nič.
On je vložil tožbo na sodišče za prodajo “moje” hiše (hiše v kateri živiva midva s sinom), ker tista, v kateri živi on, je po njegovo itak njegova, ker so v njej prej živeli njegovi strarši. Res so v njej živeli njegovi starši, ampak hiša je bila last občine, od občine sva jo midva tudi odkupila, da takrat ne dajo ven njegovih staršev, ker je občina hotela to hišo takrat prodat na dražbi. To je bilo leta 2002. On si sedaj razlaga, da je to itak samo njegovo in zahteva prodajo moje hiše samo zato, ker sem jaz rekla, da ne bi rada te hiše prodala, ker je sin izrazil željo, da se ne bi rad spet selil, da bi rad ostal tu kjer sva. V to hišo smo se preselili, ko je sin končal 5.razred OŠ in je že takrat menjal okolje in ne bi rad zdaj spet.
Bivši je zato nalašč zahteval prodajo te hiše, ko smo prišli na sodišče,in sem jaz rekla, da ok, naj se proda, pa ni hotel več prodati. Vse to se dogaja v nepravdnem postopku, kjer se mi zdi tudi na sodišču, da je bolj tako kaj kdo reče. Brezveze.
Če bi jaz hotela, da se zadeva dokončno in čimprej reši, bi morala (tako pravi moj odvetnik in velja za dobrega) vložit tožbo v pravdni postopek. Baje da je tam bolj odločujoče in hitreje.
Da bi vse izgubila sem rekla zato, ker kakšen dan nimam več živcev in energije za vse to in bi, ne glede na vse, mu pustila vse naj ima, samo da imam končno mir in da lahko v miru živim naprej.
Stiska, če imaš kako idejo, bom zelo hvaležna za tvoje mnenje.
Hvala.
Ne, jaz se ne spoznam toliko na nepremičnine in te zadeve. Če je odvetnik dober in če mu zaupaš, potem naj ti kar on svetuje:) Upam,da dober odvetnik ne pomeni kakšne razvpite odvetniške pisarne, tam imajo ogromno primerov in se včasih ne morejo vsakemu posvetiti v celoti…. 🙂
Hiša, pridobljena od občine v času trajanja vajine zakonske zveze je seveda vajina, torej tudi tvoja. Kot razumem, je takšno lastništvo vpisano tudi v ZK. Ni mi pa jasno, ali sta se že ločila in razdelila premoženje, pač je vpisana solastnina na teh hišah, ali je ta postopek šele v teku? Ker takrat bi bilo pametno, da bi si razdelila ti eno, on pa drugo (občinsko) hišo, pa bi najbrž bil volk sit in koza cela. Sedaj pa nihče ne ve, kdo pije in kdo plača, veliko je možnosti za manipuliranje in slabe živce.
Zakaj pa ne daš ti vloge za prodajo te njegove hiše? Mislim, če se že gresta tako, da on hoče prodati “tvojo” hišo, zakaj pa ti ne daš zahteve za prodajo “njegove”? Sicer to ni ravno lušna igra, ampak če on tebi nagaja in če hočeš stopiti na njegovo raven, mu lahko tudi ti tako nagajaš.
Razumem, da je včasih bolje vse pustiti na miru, da imaš končno mir. Ampak če se eventuelno za to odločiš, se moraš zavedati, da imaš ti kot lastnica hiše še vedno obveznosti in da nosiš stroške kot lastnica. Tako da, če boš obupala in mu “prepustila” vse, imej to v mislih in potem uredite uradno. Ali pa da te izplača in se hiša prepiše (seveda so s tem tudi stroški!). Ali, kot si že rekla, prevzame on kredit. Zavoljo psihičnega in duševnega miru je seveda za premisliti tudi o tem, ampak naj bo premislek res temeljit in trezen. Notranji mir je bistveno več vreden od ene hiše…
Kar se tiče selitve za otroka, ga seveda tudi razumem. Je v občutljivih letih, to vajino prerekanje pa mu seveda nikakor ni v pomoč. Otroci te zadeve še bolj čutijo kot odrasli in žal ima lahko to posledice kasneje. Seveda ni lepo menjati okolja, iskati prijateljev v novem, sploh če si bolj nežno bitje, ampak če ostaneta nekje v bližini, mu najbrž sama selitev ne bi predstavljala takšnega problema. Kako pa je s preživnino, jo bivši plačuje? Menda sta se ja to zmenila.
Ne vem, a kakšna mediacija ne bi bila možna? Ali da dobita nekoga, ki bo vmes med vama in se poskusil pogovoriti, dogovoriti, vaju pomiriti? Da greste res od začetka, če je pač postopek ločitve premoženja na sodišču že mimo in če je to njegov rezultat. Torej brez neke slabe volje, nervoze, starih zamer in občutkov. Lepo kot da bi se danes spoznali, profesionalno.. Postopki na sodišči namreč trajajo dolgo in najbrž to nikomur ni v interesu.
Možnosti so že, kot sem že omenila – “svojo” polovico, kar najbrž v naravi pomeni celo bajto, vendar solastnino vsakega prostora (predvidevam, da prostorov nimata ločenih) prodaš ali pa jo nekomu oddaš. Lahko tudi eno sobo s souporabo prostorov.
Za konec lahko v tolažbo rečem le še, da se vse vrača.
Sori, še nekaj me je prešinilo in mi ne gre v glavo. V prvem postu prosiš za posojilo, ker želiš nekaj vrniti in imeti za stroške postopka. Vračala bi z višjimi obrestmi kot na banki, vendar že sedaj, mesečno. Kasneje govoriš, da nimaš sinu dati kaj na krožnik, ker po plačilu kredita in položnic ne ostane nič, niti za bencin za v službo.
Kako si v takšni situaciji predstavljaš odplačevati še nekomu nek obrok, pa četudi gre le za 20 EUR mesečno? Če si že zdaj sposojaš, da preživiš, tako pač jaz to razumem, kako boš vračala potem? Pa sedaj si dolžna nekomu, zdaj bi bila pa le drugemu. Kakšna je razlika, s tem da sedaj najbrž ne plačuješ niti obresti? Mogoče v ureditvi odnosov, če si si sposodila od bližnjih, čeprav je vse skupaj malo čudno.
Res ne razumem. Saj ena finančna injekcija je veliko, vendar je vsak dolg treba povrniti. Če pa sedaj nimaš za sproti, ne vem, kako bi sploh lahko plačevala še dodaten obrok.
Vaš primer je predvsem specifično pravno vprašanje, ki ga morete razrešiti. Obstajajo tudi brezplačni pro bono nasveti, malo pobrskajte po internetu. Če boste aktivni se lahko razreši v doglednem času, če ne pa lahko traja na leta. Verjetno bo res potreben pravdni postopek za razdelitev premoženja, če sporazumno ne gre.
Stiska: zato, ker trenutno ne zmorem preživet, si sproti sposojam, kjer kaj dobim. Sorodnikov, ki bi mi posojali, žal nimam, prijatelji tudi nimajo. Vse to, kar si uspem sposoditi je zelo na kratek rok, iz tega izhaja, da je velika mesečna obveznost. Zmogla pa bi nek obrok plačevat na mesec. Zato sem spraševala za posojilo, če bi mi kdo hotel posoditi toliko, da poplačam vse te moje “kratkoročne” obveznosti, ki me dušijo. Na malo daljši rok, bi bila mesečna obveznost manjša, četudi bi plačala malo več obresti posojilodajalcu. Tako sem razmišljala.
Na mediaciji smo že bili, še mediator je obupal, je rekel, da ni variante, da bi moj bivši kaj razumel, ker njemu ni interes razdelit, njemu je interes samo vlečt zadevo v nedogled, ker ve, da dlje časa ko bo minilo, bolj bom jaz brez dnarja in bom prisiljena narediti, kar bo on hotel….
G. Tomc: vem, da je tako, kot ste povedali. Kot sem že rekla, jaz za vložit tožbo v pravdni postopek(ki naj bi dejansko razedelil premoženje) nimam, tako da se bo najbrž zadeva vlekla v nedogled.
Začaran krog pač.
No, če ne bo prej banka dala hiše na dražbo, ker ne bom zmogla več plačevat kredita.
Hvala vsem, da ste si vzeli čas za prebrat moje vrstice.
Samo ena šansa je. Takoj prodaj preko agencije eno nepremičnino. Na sodišču so odvetniki ki ti brezplačno svetujejo ! DA DRŽI.Brezplačno pravno pomoč dobiš. Sama sem imela primer, dobila sem brezplačnega odvetnika. Drži se ga. Ne sposojaj si denarja, ker itak ne boš mogla vrnit nazaj, ni šans ! Že sedaj imaš toliko dolgov da ne moreš vračevat, kaj bi šele bilo( tud drugi posojilodajalec ti bo vzel nepremičnino ( pa če je samo pol) pol boš pa sploh brez nepremičnine. Kje boš pa stanovala. brezglavo iščeš dobre ljudi. NI JIH . NI JIH ker imamo vsi kredite. Samo pogoltni ti bodo vzeli še tisto sobico ki jo imaš.Ne rini z glavo zkozi zid.
SAMO ENA POT JE. Brezplačna pravna pomoč, prodaj eno nepremičnino, poplačaj kredite in čao.
Vzemi se v roke !
Prespi, počisti hišo nesnage, vzemi agencijo, ta čas pa hodi borovnice nabirat in jih prodajaj , boš imela vsaj za bencin. PA SE BO ZAČELO ČISTITI TVOJE ŽVLJENJE. ZAPOSLI SE Z DELOM, OSTALO BO PRIŠLO V PRAVEM TRENUTKU ! Nekdo bo že kupil tako hišo, ne se obremenjevat s tem , kolk je tvojega. Pusti strokovnjakom, ti samo lepo delaj.
Vse bo dobro . tako drži se tako kot sem ti predlagala.
VEM
Andrejka
Do petka 6.8.2013 nujno rabim posojilo za odkup svoje lastne nepremičnine, saj se je cena na dražbi bistveno zmanjšala zaradi golgotrajnega sodnega postopka. Najaprej nujno rabim 16.000 E za polog varščine, Garancija overjena notarska najemna pogodba za stanovanje v pritličju v moji hiši, ki bi ga za uslugo 6 mesecev oddala brezplačno.Ostalo kupnino je treba plačati v 45 dneh, lahko se tudi malo podaljša, v tem času bomo zbrali denar za razliko do celotne kupnine, kupil bo moj sin.
tel. 031 811-442