Stara sem 42 let in postajam vedno bolj pozabljiva. Nič se ne spomnim, delam vse narobe, postalo moteče za mene in okolico. Imam sicer veliko šokov v svojem življenju venda r kar se4 mi dogaja je grozno. Ali bi šli k zdravniku ali bi čakali, da s e bo kaj izboljšalo. S čem si naj krepim spomin? Hvala vam za vse nasvete.

Sproscaj se, vsak dan na rekreacijo, hitro hojo, tek,…da se ti prekrvavijo mozgani. Namrec veliko tablet deluje po tem principu, da povzrocijo vecjo prekrvavitev mozganov. Zacni si stvari zapisovaz in bos manj obremenjena in zivcna kaj vse moras pa kaj si ze pozabila… Pametni pisejo.

Ah ja,to je verjetno zaradi stresa,in zaradi pozabljivosti,še več stresa boš imela.
Pametno bi bilo da greš k zdravniku,mogoče je kakšen drug uzrok za pozabljivost…menopavza npr.
Lahko si kupiš v lekarni tablete z ginko biloba.Dobre so za prekrvavitev in izboljšujejo spomin.

Ne filaj se s tabletami, ker po mojem mnenju ni nujno. Ko zacnes, se ti se povecuje zbirka tablet. Najprej zacni tako kot sem ti svetovala, potem pa dalje. Tableti niso prva izbira! Pa pac…vsi se staramo. Te malenkosti, dokler so v mejah normale, vzames v zakup in se ne obremenjujes s tem. In se enkrat: pametni pisejo.

POjdi k svojem zdravniku. Imel sem podobne težave, dohtar ugotovil nizek nivo serotonina.
Lahko je pa se veda kaj resnejšega ali pa samo takšen tempo življenja

Za spomin je vitamin B12,tega lahko kontroliraš v laboratoriju,lahko samoplačniško,ni drago.Moja hči je imela po bolezni VELIKE probleme s spominom ,pa je imela B12 ” v mejah normale”,ker je ta meja v Sloveniji postavljena zelo nizko.V tujini je precej višje.Odkar ji dodajam vitamine se je stanje normaliziralo.Je odličnakinja.(npr.1/2013=B12:443,2pmol/L(139-651),7/2013=B12:507)Čeprav je vedno v mejah je bila velika razlika .Mi ji dajamo vitamine ,ki jih imajo za športnike v Proteini.si trgovini ampak polovično dozo.

Jaz imam s pozabljivostjo težave od prve nosečnosti. In to hudo pozabljivost. S časoma (malo sem se razbremenila) je malo bolje, še vedno pa glede na moja leta kar zaskrbljujoče. Pomagam si s tem, da si zapisujem. Povem tudi vsakemu, ki kaj hoče, da si zapomnim, da zelo pozabljam in me potem sem ter tja še kdo kaj opomni.
V službi imam poseben sistem opominjanja. Vodstvo se je navadilo, da me sem ter tja malo opomnijo. Tu se še ful trudim, da ne pozabljam.
Doma pa sem tako ali tako katastrofa, pa so se me tudi navadili – mož me parkrat na dan opomni na kako stvar, pošlje sms (odvisno od nujnosti)..
Komaj čakam, da bom lahko začela športati, ker res pomaga.

Meni se je to zgodilo po hudem šoku v življenju. Po dveh letih se je stanje normaliziralo.
Vse se mi je brisalo iz spomina, tudi dogodki iz otroštva, da o tekočih stvareh ne govorim. Bilo je kot popolna amnezija, kot da so mi možgani skrili vse spomine v zvezi s šokom.
Če je to pri tebi, se bo popravilo.