Kako je to mogoce da posvojis psa in sele cez 10 dni ugotovis da to ni zate?
Kako lahko imas v oceh solze itd., obenem bi ga pa radi oddali nazaj? Se zavedate da imajo zivali custva? Pes se je navadil na vaju, vama je hvalezen ker sta ga resila, ne bodita sebicna in ga ne vrnita nazaj. Niso to hlace, ki ti niso prav, pa bi jih rad vrnil nazaj v trgovino.
Sele 10 dni ga imata, potrebno je biti potrpezljiv z njim, ne pa kar obupat. Jaz imam v enosobnem stanovanju dva psa (40 in 60kg) in dva macka. Imamo se super. En pes je z mano od malega in je cisto ne problematicen, ta drug pa je posvojen in ima veliko travm iz preteklosti, da ne govorim kaj vse mi je unicil, ampak mi na kraj pameti ne pridr da bi ga vrnila. V preteklosti je imel zaradi stresa napade driske, velikokrat je bilo VSE v driski.. pa pac pocistis. Vse to kaj je naredil, ne more pretehati ljubezni in radosti, ki mi jo da. Aja pa ima tezave z kostmi, veliko stroskov to prinese za sabo (operacija, pregledi, slikanje,…). Ampak se vedno ne pomislim da bi ga oddala. Prevec mi pomeni, sploh ko vidim to zahvalnost, ljubezen v njegovih oceh.
Dajte se prosim malo premislit, ne morete ga vrnit nazaj.. to bi mu zrusilo vse, postal bo nezaupljiv. Zagotavljam vam, da ko se bo navadil, bo najboljsi pes na svetu ❤️
Obstaja tudi veliko miselnega zaposlovanja, ni nujno potrebno da se pes fizicno zgoni. V mislih mam skrivanje zoge, igrace, priboljskov po stanovanju. Ce je volja in ljubezen, se da vse..

jaz imam moje pse kot za otroke imam 3 poleg se 2 macka in pa 2 otroka … seveda tudi sluzbo z polnim delovnim časom…vse se da če se hoče….kuža se bo odvadil lulanja …eni potrebujejo več časa eni manj…samo ljubezen in vztrajanje ❤

Sama imam 11 tednov starega psa poleg treh ostalih plus familija. Ne vem, kaj ste pričakovali od mladiča? Da bo ubogal, da ne bo mladič? Da si bo vzel v roke knjigo vzgoja psa za telebane in se poštimal? Pač, treba se je v roke vzet in optimirati čas. Jaz se sedaj zbujam ob 4.30, da do 7.00, ko sem v službi, mladiča zmatram, se podela, gremo na sprehod, imamo 5 minut “šole” in ga učim raznih trikcev, da se tudi mentalno utrudi in tako spi do enajstih, ko si vzamem uro časa, ga sprehodim, nahranim, nato razgraja po stanovannu, ker moram spet delat. Dokler je v mejah normale, ga pustim, če jih preseže, gre v hišni boks na katetega smo ga od prihoda navajali in takoj zaspi. Tako mali psi potrebujejo med 12 in 18 ur spanja in včasih jih je potrebno prisiliti v to, saj drugače pričnejo uničevati in histerirati od utrujenosti, nič drugače kot pri otrocih. Nato je popoldan in spet je čas pisvečen njemu, sprehod, 5 minut šolice, norenje, igranje, okoli šeste zvečer začne venet in nato spi do jutra v boksu, vmes se ga 2x pelje lulat. Vmes uredim še ostale tri pse, ki imajo popolnoma druge pitrebe kot mladič, mož in otroka pomagata kolikor jih to interesira, saj je to moj hobi.
Trenutno je stanovanje v razsulu, kosila dostikrat tudi naročena, ampak prvo leto zdržiš in res delaš s psom in imaš 15 let miru.

V 7. stoletju nasega stetja je islamski prerok Mohamed, na vprasanje kaksni bodo znaki prihajujocega se sodnega dne je le ta navedel enega izmed znakov in sicer >> Prisel bo cas, ko bodo ljudje rajsi vzgajali pse kot otroke

Vedno kadar pride v družino novi član so potrebne prilagoditve. In če pride do teh potem jih je potrebno sprejeti in pika. To je enako kot če bi dobili dojenčka in ga po 10 dneh nesli nazaj v porodnišnico, ker ga je treba previjati, voziti na sprehod, hraniti in ker preveč joka. Kuža je bitje, ki je k vam prišlo zaradi vaše odločitve, da ga potrebujete zato ga sprejmite z vsemi njegovimi potrebami vred tako kot to sprejemate pri svojem partnerju. Ko boste presegli to krizo boste videli, da je bila to prava odločitev in da je vaše življenje veliko boljše z njim kot brez njega! Želim vam veliko pasjih trenutkov saj so neprecenljivi.

Ne vem, kaj so ti drugi napisali. Svetujem ti, da psa vrneta v zavetišče. Zdaj, ko še ni zelo navezan na vaju, bo najlažje za vse. Če že zdaj nimata časa in energije, ga bosta imela v prihodnosti, ko kuža ne bo več zanimiva noviteta, še toliko manj. In dlje bosta odlašala, težje bo. Dosti ljudi prvi teden ali dva z mladičem vzame dopust, da se mladič navadi in da ga naučijo iti ven na potrebo. Za mladiča tudi ni dobro, da je več kot 8 ur na dan zaprt v stanovanju. In ne se žreti. Bila je napaka, ampak jo bosta popravila, ko psa vrneta v zavetišče.

Ah daj no mladicek je, enostavno se ne zmore cistoce v takem obsegu kot jo ti zahtevas ker fiziolosko ne gre. Daj mu cas, tam pri nekje 6-7 mesecih so sposobni hisne cistoce v celoti. Odvisno od pasme in psa. Poleg tega je mladic, seveda bo skakal in se igral. Otrok je se. Tudi to bo malo minilo po 1 letu. Do takrat bo pac treba potrpet in iti ven iz cone svojega udobja.

Vsi bi vse imeli nihce ne bi pa delal za to. Zival je obveza, cudovito lepa ampak kd obveza.

Ps: upam, da otroka tudi ne bosta vrnila – ce kdaj bo

Mi smo skoraj 4 leta nazaj vzeli v naš dom kužka. Odločitev je bila tehtna, premišljena, če lahko temu rečem po 8 letih odlašanja in velike želje. Na začetku sicer sama nisem imela pomislekov, a najin pes je zrasel večji kot je bilo pričakovano in to je s pubrtetniskem obnašanjem postal velik problem. Sprehodi so bili težko izvedljivi, Domov sem se vračala popraskana, s strganimi oblačili. Ni mi ga bilo težko učiti, vzela sem si čas za njegovo igro, a ker je reaktiven pes se odnos ni nikoli razvil v pravo smer. Nismo ga smeli božati, večkrat je renčal na nas, v tem času sem večkrat jokala zaradi psa kot otrok. Poskušali smo mu najti tudi dom, a žal neuspešno. Srčno bi si želela, da bi živel nekje kjer bi se morda našel in zaživel življenje kot si ga zasluži. Sama obžalujem, da smo vzeli mladička in če bomo kdaj imeli psa v kar dvomim, bo to zagotovo 2 ali več let star kužek z oblikovanim karakterjem. Če se ti zdi, da težko poskrbiš za kužka mu že zdaj omogoči lepšo prihodnost, ker si to kužek zasluži.

Da dva odrasla cloveka, ki nimata otrok in zivita v bloku, eden od njiju pa je se brezposeln, ne moreta poskrbeti za enega pasjega mladicka in jima ta povzroca tisoc in eno skrb, je pa res nepredstavljivo. Od nekdaj imamo pse in se nikoli se mi niso zdeli problem, ne mladici ne odrasli.

Pes ni igračka, ki jo boste pospravili v omaro in se ukvarjali z njo samo, ko bo vam ustrezalo. Imate dve možnosti: ali mu poiščete druge lastnike (kar bo težko za vas in stresno za psa, ki že tako ni lepo štartal v življenju, glede na to, da ste ga prevzeli v zavetišču) ali pa se malo potrudite in sami poskrbite za njega, da bo zadovoljen. Psi ne potrebujejo veliko prostora, potrebujejo pa veliko vašega časa (še posebej mladički!). Poiščite dobrega pasjega inštruktorja, da vam bo pomagal in svetoval, kako psa najhitreje in uspešno utruditi in navaditi na sobno čistočo (ga ni psa, ki prvih nekaj mesecev ne bi imel “nesreč”, se pa da to hitro rešiti, kjer je volja).

Imeti ali ne imeti, Nekaj narediti, delati ali si nabaviti varuško za psa.

Jaz nisem prišla dlje od prve strani, ker se mi je začelo BRUHAT!
Bog pomagaj temu cucku, da nikoli več ne naleti na takšne NORCE!
S fantom živita skupaj, sta pol leta (od prvega vala korone) začela premišljevati kako bi imela izgovor za valjati se naokoli med lockdown-om, ker drug z drugim nimata drugega za početi, kot se poriv@t, in sta si za drugi val vzela žrtveno jagnje za svoj dolgčas in glej ga defektnega cucka, ki ne sprejme svojega mesta med tvojimi torbicami, da si ga oblečeš, ko fajn zgleda ob trenutni obutvi!
Za vse, ki kritizirajo primerjavo z otrokom – ja, pes je kot otrok, lula in kaka po svojem tempu, ne tvojem, zahteva denar in pozornost ter čas in energijo. Psa daj v nazaj, če se ti ne ljubi ga imeti 24/7, tako kot bi bilo bolje za tisto jeseniško deklico, da bi bila dana v posvojitev. Če sta dovolj stara, da se lahko natep@vata, je nekaj hudo narobe z vama, da ne razumeta, da pes (tako kot vsako drugo živo bitje) lula in kaka tudi ko je slabo vreme, ali pa se ti ne ljubi ven, ali pa bi raje gnila pred TV, še z igricami na telefonu se ne dela tako, brez, da bi virtualni ljubljenček CRKNU!

Veliko sreče ubogemu psu pri iskanju lastnika, zdaj ko je za dva tedna zanemarjanja pohabljen.

Dolgo sta se odločala in se dokončno odločila, da v dom sprejmeta srčkanega kosmatega novega člana. Vsak začetek je težak, a ne smete obupat takoj. Kužek – mladiček ima res veliko energije, zato ga je potrebno nekako zamotit in ga utrudit, vzgojit in mu nudit veliko ljubezni. Po 10 dneh se ne vi ne kuža še ne znajdete. Zanj je to nekaj novega, novo okolje, ki ga mora še dodobra spoznat, vi pa si morate še organizirati čas (veliko časa na začetku), ki bo prilagojen njemu in vam. Na začetku, vsaj nekaj mesecev, bo treba velikokrat hodit ven, da kuža opravi svoje potrebe (recimo na 2 uri), če slučajno lužico naredi kjerkoli v stanovanju, mu v en kot postavite baby plenico podlogo, in ga navadite, da če že, bo to naredil tam. S časoma se bo kuža navadil na rutino rednih sprehodov (ki jih boste kasneje lahko prilagodili na svoj urnik) in ne bo več lulal po stanovanju. Na internetu najdete veliko video vsebin, kako vzgojiti psa ( primer: https://www.facebook.com/alfakan.slo), predlagam da jih pogledate in preberete ša kakšno knjigo. Pomembno je, da ste pri vzgoji dosledni. In zdaj je ravno pravi čas glede na to, da ste brezposelni in se imate več kot dovolj časa ukvarjati z novim članom. Kupite mu igračko s katero se bo igral z vami in drugo, s katero se bo zamotil sam, ko boste vi delali drugo delo,…
Tudi sama imam posvojenčka. Prejšni lastnik je nenadoma umrl in člani družine niso vedeli kaj zdaj s psom. Tako sem čez noč dobila psa starega cca 7 let, nevzgojenega, nezaupljivega, napadalnega. Na začetku je bilo z njim veliko dela, da sem sploh pridobila njegovo zaupanje. Sledila je vzgoja, kot je ne skači, sedi, prostor, čaki, hoja ob nogi,….vse osnove v glavnem. Zdaj po dobrem letu dni skupnega življenja, je pravi mucek.
Tako da, ne obupajte. Kuža vam bo hvaležen in vam vračal obilo ljubezni

Ojla,
tudi jaz bi ti poudarila da je zacetek vedno najtezji. Vrze te iz ustaljenga ritma, malo strasljivo je ko pride odgovornost do novega bitja in sele ko ga mas pred sabo se zaves kaj vse to lahko povlece s seboj.
Kar ti jaz svetujem je da zdrzita vsaj ene pol leta. Prvih nekaj mesecev bo namrec najtezjih ampak ce si v njih vzames cas za zival, jo vzgojis in ustvaris en nov ritem bo naslednih 20 let lahko pravljica. Ce rabis pomoc imas na yt zastonj cel kup kvalitetnih posnetkov kako nauciti kuzka tisoc in eno stvar. Pa tudi lej ce bosta na kokc vsak dan oba 8 ur zdoma je bolj pomembno da na primer na dan vsaj 2 uri kvalitetno prezivita s kuzkom (greste na potep, se igrate,…) kot da si cel dan doma pred tv in kuza nima nic aktivnosti od tebe.
Kar hocm rect je to da prevzemi to odgovornost, daj vam priloznost in moznost za en svoj ritem.
Prepricana sem da ti/vama ne bo zal! Mogoce ga bos res vrnila v zavestisce z mislijo da bo dobil boljso familijo, kaj pa ce ne? Kaj ce ga bo vzel nekdo ki ga bo pretepal, stradal, zlorabljal??? Raje naredi vse da mu sama das najvec kar mu lahko nudis in verjemi da ti zival vse poplaca.
Sporoci kako se odlocis in srecno!!!

Pelji ga nazaj in ne imej slabe vesti.

Jaz si ne bi nakopala psa na grbo, z veseljem pa skrbim za otroka. Ni primerjave.

Ne obupaj, tovje zadnje vrstice me spominjajo na mojo izkušnjo. Ko mi je, lani umrl oče, je za seboj poleg nas dvonožcel zapostil tudi štirinonega mešanca z nemškim ovčarjem z zelo slabo življenjsko zgodbo (verjetno kot mladič trpinčen, večkarat tepen kot pobožan, bal se je ognja, hitrih gibov,… – da bo razumljeno – ni bilo to s strani mojega očeta, ampak preden ga je dobil). Tudi mi smo bili v dilemi kaj zdaj z njim. Padalo je več predlogov s strani znancev, prijateljev,…ob katerih se mi je malodane obračal želodec – od tega, da bi ga kar spustili na neko kmetijo do zavetišča in celo usmrtive. Po temeljitem pogovoru s partnerjem, sem, tako rekoč čez noč, postala lastnica živega bitja – napadalnega, nezaupljivega, nesocializiranega, skratka vse tisto kar od svojega ljubljenčka ne pričakuješ. Še ko smo ga šli iskat, da bi ga prepeljali v novi dom, smo ga najprej omamili, nato pa preložili v avto. Doma se je počasi zbujal in prihajal k sebi. Kljub temu, da sem se bala njegove reakcije, sem bila zelo pogumna in bila ob njemu. Ko je dokončno prišel k sebi, sem le mirno čakala, da se mi je sam približal in me z ovohavanjem pobližje spoznal. Počasi sem ga nagrajevala z briketki, salamco,….tako da sem pridobila njegovo zaupanje. Po kakšnih dveh urah sva bila že na sprehodu. Potem je sledilo spoznavanje domačega okolja. Prehvohati je bilo potrebno vse, od njegovega novega bivalnega prostora do celotne bližnje okolice in ljudi. Potem sem imela problem kako mu dat jest…bo kar skočil name? Gledal me je že tako. Ampak tudi to je minilo brez večjih težav. Naslednje jutro je spet sledil jutranji sprehod. Ko sem se oblačila, sem premišljevala kako mu zdaj nadeti tisti povodec (čeprav prvič ni bilo problema, ampak kaj veš, kaj se psu s tako zgodovino plete po glavi). Počasi sem se mu približala s tresočo roko polno priboljškov. V glavi se mi je začelo smejati : “Uf, dobro mi gre”. In sva šla. Sprehod je trajal 2 uri, prav uživala sva. Sproti sem ga ves čas nagrajevala (bolj podkupovala) z priboljški, ki sem jih imela poln žep. Tako sva se počasi začela zbliževati. Z njim sem preživela cele dneve in pridobivala njegovo zaupanje. Po tednu dni, sva se začela učiti in delati na dnevni rutini.
6:00 – partner ga pred službo spusti lulat (5 – 10 minut)
9: 00 – 10:00 – ga jaz peljem na dolg sprehod
– sledi zajtrk, po zajtrku počivanje najmanj 2 uri
12:00 – 12:20 – sledi kratek sprehod, da opravi kar pač mora, po sprehodu dobi nekaj za glodat, (sušena svinjska ušesa, zajčji uhlji, vratovi,….), sledi počitek – njegov ne moj, jaz med tem časom pospravim in naredim tisto, kar pač imam za narest.
15:00 – 16:00 (tudi do 17:00) – sledi “delovni sprehod” – učiva se poslušnosti, odpoklica,….vse skozi igro v naravi
Imam srečo, da moj dolgo dela, zato s kuhanjem opravim po tem sprehodu, ko je kuža izmučen in ima spet čas za počitek, tako da se lahko v miru posvetim svojim opravilom. Ko le to vse opravim, sledi igra, skozi igro pa učenje vsaj (30 minut učenja – sedi, prostor, tačka, pa tudi trikcov, s katermi se zabava on in jaz).
18:00 – sledi večerja in po večerji počitek.
19:30 19: 40 – predzadnji sprehod
22:00 – oz. pred spanjem zadnji spust, za opravljanje potrebe

Ja, kot avtorica teme, sem trenutno tudi jaz brezposelna. Tudi meni se je vse obrnilo na glavo, ko je v dom prišel kosmatinec. Nova rutina, nova odgovornost, tudi nov strošek (cca 150 € na mesec (hrana, priblojški, igrače) – da stroškov veterinarja sploh ne omenjam)). Ampak za to sem se odločila in to sem mogla sprejeti. Pes je živo bitje ima srce in dušo. In ko me pogleda s tistimi svojimi velikimi rjavimi očkam, iz katerih seje hvaležnost, ljubezen,…ko ta 40 kg puhasta gmota zjutraj ves vesel prileti do mene – so to neopisljivi občutki. In danes ga ne dam za nič na svetu.

Avtorici teme sporočam, da tam kjer je volja je tudi pot. Zdaj ko ste doma imate čas, da se kužku posvetite. Ni težko. Res, da zdaj ko je mladiček potrebuje več vašega časa, a s časoma se bo to umirilo. Tudi če in ko dobite zaposlitev, se bo kuža prilagodil vašemu urniku. Samo ne obupat.

PS: Upam da vam bo moje doooolgoooo pisanje kaj v pomoč. Veliko sreče, zadovoljstva in ljubezni. Pa sporočite, kako ste se odločili.

Preveč se sekiraš…. Videti je, da ti res ni vseeno, rada bi uredila tako, da bo prav. Razumem, da te skrbi, za psa je res potrebno vložiti kar nekaj časa, da je sečen, zdrav in da je srečen tudi lastnik 🙂 Zato je treba posvetiti čas in voljo njegovi vzgoji, igri itd… Pes ima možgane, tako kot mi, in možgane je treba zaposliti, drugače (tudi tako kot mi :)) pes začne misliti na neželene norčije 🙂 Pasja šola je zelo koristna. Tega nikar ne izpusti, če misliš karkoli imeti s psom. Tudi glede tega, kako vzgojiti in pripraviti psa na to, da bo po več ur dnevno sam, vam lahko zelo dobro pomagajo v šoli. Jaz sem npr. bila pri Alfakanu.
Seveda ni idealno, da je pes sam toliko časa v dnevu, sploh mladički. Ampak v večini imamo vsi službe in se da vse kar lepo prilagoditi. Je pa res, da bo treba v to nekaj energije vložiti, vsaj, dokler pes ni kolikor toliko vzgojen in stabiliziran. Ko boste enkrat čez to obdobje vzgoje, bo pa vse že zelo lepo teklo in ne bo nobene težave. Ali bi imeli koga za vsaj prvih par mesecev, ki bi vam prišel dopoldan po psa in ga peljal ven?

Nikar ne odlašaj psa vrniti nazaj, če ne nameravaš vlagati v njegovo vzgojo in dobro počutje. Tukaj ne sme imeti naš egoizem nobenega prostora.

Obup na stran 🙂 če si ne predstavljata, da gre mladiček nazaj v zavetišče bo potrebno malo prilagoditve.

Mladički imajo nenormalno energije ampak potrebujejo tudi ogromno spanca. Včasih razigran mladiček ni razigran mladiček ampak utrujen mladiček, ki se ne zna umiriti in ga je potrebno dati spat.
Psi načeloma ne rabijo prav veliko prostora, večini lahko bp zagotovite dovolj gibanja z rednimi sprehodi.
Lužice in kupčki pa… Nisem brala vseh komentarjev, mogoče kje piše koliko je kuža star ampak spet… Mladički rabijo redne izhode in ko to niso možni omejitev. Ali veliko kletko ali ograjico. Tako takrat, ko ga ne morete gledati nebo nesreč. Izhodi pa… Za 2m mladička je normativ, da gre ven 1x na 1h in vsakič potem, ko se zbudi, ko se naje, po 15min igre,…

Žvake so vaše nove najboljše prijateljice. Pa ne igrače, taprave stvari. Bikovke, vampi, surove kosti, svinjska ušesa, sušena pljuča itd. bodo mladička umirila in zaposlila. Posledično bo bolj miren in ne bo od vas vsako sekundo pričakoval polne pozornosti.

8ur sam je seveda vse prej kot idealno ampak psi se navadijo tudi na to (ne pozabite, velik ali mali mladič rabi vzgojo, sem pa spada tudi navajanje na samoto) ali pa v tem času najamete sprehajalca, ki ga vmes pelje ven, ga peljete v varstvo staršem, prijateljem ali v pasje varstvo.

Srečno pasja starša! In vedita, da čeprav je vse, samo enostavno ne, zmoreta!

Vztrajajta. Morata se navaditi, adaptacijski čas je vedno zelo zahteven, potem pa hitro ugotoviš, da je bil ravno kuža tisti, ki ti je spremenil kakovost življenja na boljše. Malo več bosta migala in dihala svež zrak. Nepotrebne obveznosti pa le kenslajta in se prilagodita. Vsak, ki je prvič v tej vlogi, kot vidva ima malo težave s prilagoditvijo. Na testu je vajina potrpežljivost, ljubezen, sočutje in sposobnost sprejemanja. Vsekakor bo kuža lepo poskrbel za vajino rast. Zdaj ni poti nazaj, to je živo bitje, sprejmi in poskrbi zanj kot je treba. Naj sebičnost in komfortizem ne pokvarita sreče, ki pride v naslednjih fazah. Vem, da je težko na začetku ampak dajta se potrudit.

No, glede na to, da je že bilo ugotovljeno, da v tem času iz slovenskih zavetišč mladiči niso bili oddani v posvojitev, kako je s starostjo tega psa?

Če sta res vse dobro premislila, bi vedela kakšna odgovornost je pes. Vedela bi tudi, da mladiček terja še večjo odgovornost in več časa ter vsega.

Ko pripelješ žival domov, prevzameš odgovornost za celo življenje in ji daš obljubo, da boš zanjo skrbel za vedno.

Kaj naj rečem… Sta neodgovorna in polna izgovorov.

Kaj pa, če bi se otroka tudi naveličala po desetih dneh? Bi se njega tudi znebila?

Dajta tole prebrati (link na koncu)… V bistvu bi morali prebrati vsi, ki želijo ali imajo živali.

https://www.facebook.com/212772768821310/posts/3320462711385618/

Ogromno dela? Ne razumem… Res je mladičku treba dati jesti nekajkrat na dan, a tu gre za par minut. Treba je it nekajkrat dnevno ven in se ukvarjat z učenjem lulanja zunaj, a po navadi gre to kar hitro. Ostalo pa če se malo igrata sicer se dosti zaigrajo tudi sami z igračkami, ne vidim toliko dela, je pa res, da je živo bitje. Kasneje ko odraste je pes najbolj srečen če je v bližini lastnika. Pa tudi če vsak leži na svojem koncu sobe. Ljubezen in predanost, ki ti ga da pa kompenzira vse.

Naša posvojenka samo govori še ne. Posvojencki z ulice ali zavetišč se strahotno navežejo na človeka, ki jim je dal priložnost. Če ga imaš rada, boš našla način. Glede na to, da v desetih dneh še ni usvojila rutine, začni takoj. Prostor za to, prostor za ono, čas za jest, za spat, za sprehod, za vse si naredite rutino. Lulat se odvadijo, je pa to trening. Potrebno se je naučiti metod. Tudi ko si doma, naj ima odrejen čas za spanje. Postavi boks, ni treba, da je velik, le da je nedotakljiv in prostor in čas, ko je noter. Veliko se je potrebno nauciti, da je potem lažje. Dokler še ti pritece solza, je še upanje. Če boš postala jezna, pa ga daj nekomu, ki ga bo imel res rad. Si kuža to zasluži.

Vrni psa! Na poti nazaj iz zavetišča pa si daj mimogrede še jajčnike zavezat, da ne boš čez 9 mesecev spet iskala nasveta, komu naprtit odgovornost za nezaželjenega otroka.