Povečanje premije …
tkole…. spust kuža na dvorišče… ta čas nakaži da bo šel fižol v skrinjo, vendar ga daj… v omaro… jutri ti ga je prnesla una mamica od fantka in ga pač daš v skrinjo jutri, ti pa se lepo spravi na kavč… pa magari Tv pred oči in… čau vsi 🙂
A da Jani uči krivo vero? A bejž no, a res? cmoka.. za mojga zajčka :))))
Kwa…….zdej ob tej uri…….. da si mi ne drzneš,
bela cesta, gor na temo “jest bom enga ……” se
mi nariši, ker tuki ne morem nič več prebra, je
too much, pol bova pa še vidli, kam boš ti zginla,
gor prpel kužka, pa kuj! Snemta se mi s te teme,
krucifiks, ker se mi odpira pet minut!
Zmanjšanje zmogljivosti zdravstvene dejavnosti se je izkazalo za dvomljiv ukrep, ki običajno, ko upoštevamo vse posledice, ne da pravih finančnih rezultatov. Ukrep je navadno administrativen, voden iz centra, zato je velika verjetnost, da bo prizadel napačen naslov. Zmanjšanje zmogljivosti na nepravem mestu povzroči tolikšne neugodne posledice, da jih je težko odpraviti, za kar so potem potrebna sredstva, ki so večja in bi jih potrebovali za vzdrževanje nezmanjšanih zmogljivosti. Zato je poseganje v zmogljivosti smotrno el, če temelji na dobrih analizah, je usklajeno z načrtom in upošteva izkušnje ter rezultate podobnih ukrepov v drugih državah. V večini primerov zmanjševanje ali pa usodno povečevanje stroška ki se nanaša na zdr.zav. odklanjajo tako zaposleniv zdr,dejavnosti kot tudi bolniki in širša skupnost.
Seveda se potem vsa zadeva rešuje iz integralnega proračuna(sveža sredstva, ki naj bi jih prispevali tisti, k inaj bi prispevali več k ceni zdravstvene storitve, ali se prostovoljno zavarovali.
Torej – povedano laično : če nas čimveč plačuje dodatno zdravstveno zavarovanje , tako nekako pripomoremo k splošni socialni varnosti . Možnost , da zmanjšajo obseg plačanih zdravstevih storitev je manjša , ljudje , ki so socialno šibkejši in si lahko privoščijo samo osnovno zavarovanje ali pa še tega ne , so torej nekako varnejši .
Saj nimam nič proti !
Dokler imam sama dovolj za življenje , se mi zdi prav , da pomagam tistim , ki so v težavah !
Skrbijo me le tiste nestrokovne analize in pogoltnost vodstev naših zavarovalnic oz. države kot inštitucije nasploh !
Prepad med izrazito revnimi in izrazito bogatimi je vedno večji , vedno več je enih IN drugih , drastično pa se manjša tisti povprečni srednji sloj. In TO , mislim , je za državo in nas državljane izredno slabo. Postajamo tipičen primerek latinsko-ameriških kapitalističnih držav , ki so žrtvovale srednji sloj , pahnile večino prebivalstva v revščino in to zato , da se je neizmerno obogatil vladajoči del.
Država gre v maloro.
Nikita je pesimist – kar se tega tiče