povojni poboji
Leva* in še nekateri, ki tako zagrizeno opravičujete povojne poboje, češ, da so med vojno izdajali Slovence. A si mogoče že slišala, da so “ta rdeči” sami izdajali zavedne Slovence okupatorju, da so naredili kje kakšno “prasko” vrgli v zrak kakšen most, iz zasedede postrelili nekaj nemcev potem pa zbežali, lokalno prebivalstvo pa pustili na milost in nemilost okupatorju, saj so točno vedeli, da se bojo le ti maščevali nad civilisti. To za vas ni izdajstvo?
Saj, priblizno taksna je matematika vas gorecih desnicarjev. Slaba. Nic cudnega, da se na financnem ministrstvu ne znajdete najbolje.
Lahko pa vi zacnete koncno razmisljati s svojo glavo.
Si beden in od jutra do mraka delas na cerkveni zemlji za struco kruha in liter mleka.
Nekdo ti obljubi, da bos dobil svoj kos zemlje ali sluzbo v tovarni.
Te bo tisti drugi moral s pistolo pripraviti do tega, da se bos postavil na njegovo stran? Gotovo ne.
Ne potrebujem knjig, ne tistih starih rdecih, ne novih crnih. Zdrava pamet ti pove, kako se bo odlocil normalen, ne versko blazen, clovek. Gledal bo na svojo dobrobit.
Zalostno je, ce ne zastopis. Kajti to pomeni, da se ti niti priblizno ne sanja, kako so ljudje ziveli pred drugo svetovno vojno. Odpri kaksno knjigo, ne bo odvec.
Zopet ste odprli temo , ki se nikoli ne konča.Še več, vedno se po nekaj odgovorih zaide s teme in se meša vse skupaj.In to bo trajalo tako dolgo dokler zgodovina ne bo dokončno obdelala medvojne in povojne dogodke po možnosti še sodna rešitev.V tem trenutku pa je predvsem potrebno urediti grobišča ter vse kar sodi zraven.Predvsem pa pokažite vsaj malo spoštovanja do mrtvih, neglede komu so pripadali.
Joj, joj, joj,….. Še dobro, da zgodovine ne pišemo smo Slovenci ampak tudi tujci, predvsem tisto, ki se nanaša na drugo svetovno vojno in ki je pri nas tak kamen spotike. Dajte si že enkrat naliti čistega vina in sprijaznite se s tem, da je vloga belogardistov, ustašev, četnikov in domobrancev zapisana s strani tujih zgodovinarjev in zmagovalnih sil druge svetovne vojne kot kolaboratorska oz. kvizlinška. Okoli tega, da so sodelovali z okupatorjem, katerega cilj je bil iztrebljenje judov in slovanov in so torej odkrito delovali proti lastnemu narodu, ni nobenega dvoma, kajti jasno je pod katero zastavo so prisegli in komu so prisegli. To, da so se borili proti komunizmu je pa itak jasno, saj je tudi nemška vojska bila boj proti komunistom (predvsem v Rusiji!) in je šlo torej za skupni cilj. A jasno je še nekaj drugega, prav komunisti, če kot take jemljemo Sovjete, so ključno pripomogli k temu, da je bil fašizem premagan. Okoli tega so vse debate brezpredmetne, kajti v svetu je pač tako, da zgodovino pišejo zmagovalci in še naprej bo tako. Drugo v tej zgodbi pa so povojni poboji na našem ozemlju, ki z narodnoosvobodilnim bojem nimajo več kaj dosti skupnega, mogoče samo to, da osebno razumem maščevalno slo nekoga, ki je v vojni izgubil vse svoje najdražje in se je za to izgubo nekomu želel maščevati. Če se zavedamo, da je med po vojni pobitimi večina Hrvatov in zgolj manjši del Slovencev, in se istočasno zavedamo, da je bilo na Hrvaškem s strani ustašev in domobranov samo v letih 1941 – 1943 pobitih cca. 750.000 pravoslavcev (srbov), komunistov in drugih nasprotnikov “režima, ki se je boril za samostojno Hrvaško”, potem se tistih 16.000 mrtvih v največji odkriti množični grobnici v Sloveniji, kjer je večina Hrvatov, zdi malo, ali drugače povedano, 2{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} tistega, kar so sami poklali. Nikakor ni opravičila za poboje, vendar istočasno nikakor ni opravičila za izdajo lastnega naroda. Lahko se kar naprej vrtimo okoli vprašanja ali je bila prej kura ali je bilo prej jajce oz. z vprašanjem kdo je začel prvi pobijati koga in pozabimo na dejstva, ki jih opisujejo tuji zgodovinarji, ali pa se sprijaznimo, da smo tudi pri nas imeli narodne izdajalce, kot so jih poznali tudi drugod v Evropi, napr. v Franciji, Danski, Nizozemski, če hočete Hrvaški, …. Dejtvo je, da so kvizlingi in kolaboraterji obstajali povsod, žal tudi pri nas in tega madeža iz naše zgodovine ni moč izbrisati tako, da preprosto rečeš, da tega ni bilo in da so za vse zlo krivi komunisti, tisti, ki pa so prisegli pod kljukastim križem pa so bili edini zavestni slovenci. Daleč od tega, kajti ponavljam, tudi tretji rajh, torej fašistična Nemčija se je borila proti komunistom in ta boj je bil fašistom vse od začetka zelo dobrodošel izgovor za osvajalno vojno in iztrebljanje judov in slovanov. Pa židje sploh niso komunisti, kar je še največji paradoks v tej zgodbi in pri “končni rešitvi židovskega vprašanja” so posredno ali neposredno sodelovali tudi naši vrli belogardisti!
In tole kar si napisal/a, naj opraviči pobijanje cvilistov (med vojno ali pa po njej), ki niso prisegli nikomur?….ne morš vrjet…ata Dolfi in Stalin sta se kar dobro razumela, še bolje, celo pakt sta sklenila dokler se niso Dolfiju pocedile sline po naravnih bogatstvih, ki so se nahajala v Rusiji….zanimiva je primerjava prisege domobrancev in partizanov, obe vojski sta prisegali tuji državi in tujim voditeljem….mah sploh se ne čudim, da so partijo pred vojno prepovedali kot stranko…
WW
Točno to so počeli tudi domobranci. Tud oni so hotli prit na oblast, pri pobijanju pa so bili celo 3x bolj zagreti kot partizani.
Ti pa pozabljaš, da so tud Angleži on napadu Nemčije na Češko sklenili s Hitlerjem sporazum. Kako pa da tega ne šteješ za kolaboracijo???
No pakt o nenapadanju vsekakor ni kolaboracija s okupatorjem, to imaš zmotne predstave. Je pa kolaboracija prisega Hitlerju, in sodolovanje z okupatorjen – torej kar so počeli domobranci. Od Nemcev so vzeli orožje, oficirji so dobili tudi plače.. da so streljali in ovajali zavedne Slovence, ki so se borili proti okupatorju.
Izvrševalci pobojev, ki si danes prilašlajo neke medalje, niso bili nobeni heroji.Bili so navadni zločinci, kleptomani, kurji tatovi.
Če so oni heroji, sta tudi Trobec in Plut heroja?
Sori, nekdo, ki ubija civiliste, posiljuje ženske, si prisvaja imetje, ki ni njegovo..ni heroj..
Vatikan in nacizem. Ta dva topla brata sta bila tesno povezana že od samega začetka. Ko je bila Nemčija po prvi svetovni vojni poražena je bila vsa vojaška uprava zaupana katoliški stranki centrum. Njen cilj je bil povezati se z vsemi skrajnimi skupinami, da bi tako preprečile prihod komunistov in socialistov na oblast. Cilj katoliške stranke centrum je bila oblast. V tem smislu je prišlo oktobra 1931 tudi do prvih pogajanj katoličanov s Hitlerjevimi nacisti o vključitvi fašistov v vlado. Pogajanja je vodil münchenski kardinal Faulhaber. Vzporedno so tekla v Harzburgu pogajanja med Hitlerjevimi predstavniki ter eksponenti industrijskih in bančnih organizacij. Dejstva kažejo, da so našli skupni jezik, saj je katoliški kancler Bruning zaradi finančne krize uvedel ostre ukrepe. Hitler pa je dopisniku »Associated Press« izjavil: »Izredni Bruningovi dekreti so malone v celoti izposojeni iz našega programa«. S to izjavo je Hitler priznal da so bila pogajanja dokaj uspešna. Tako se je začel s pomočjo katoliške stranke in katoliške cerkve Hitlerjev pohod na oblast !
Kasneje se je pojavil možakar z imenom von Papen, ta se je v imenu katoliške stranke pogajal s Hitlerjem kako uspostaviti predhodno vlado, ki naj bi pravzaprav pripravila vzpon fašistične diktature. Sedem mesecev po von Papnovem imenovanju za kanclerja je 30. januarja 1933 Hitler postal kancler, von Papen pa podkancler. Von Papnu pripada odgovornost, da je prišel Hitler na oblast. Vendar ljudje velikokrat pozabljajo, da je bil von Papen eksponent rimsko katoliške cerkve za katero je delal in kateri je naredil uslugo, ko je kot kancler odstopil in to mesto prepustil Hitlerju. Jezuitski profesor A. Tondi v eni od svojih publikacij razlaga: » von Papen je prepričal Hindenburga, da je treba Hitlerju izročiti oblast«. Iz tega lahko sklepamo, da so von Papna podtaknili Hindenburgu, kot pomožnega kanclerja samo zato, ker je bil ednini, ki ga je lahko kasneje prepričal, da je za kanclerja sposoben samo Hitler.
Katoliška cerkev ni priskrbela vse potrebno samo za vzpon Hitlerja, ampak tudi za njegovo utrditev. Šef katoliške stranke Kass je namreč vedel, da so Raichstag požgali nacisti samo, da bi za to obsodili komuniste in dobili izgovor za uvedbo diktature. Kass pa je bil osebni prijatelj kasnejšega Hitlerjevega papeža Pija XII. Kass je v duhu klerofašizma ukazal vsem katoliškim politikom naj poskrbijo vse kar je mogoče in tisku prepovejo govoriti, da so hitlerjevci sami zažgali Reichstag.
Kass je zahteval od Hitlerja, naj čim prej sklene konkordat z Vatikanom ter tako zaščiti svojo oblast. Hitler pri tem ni imel težave, saj so ga že od leta 1922 finančno podpirali razni katoliški industrijski skladi. Podpora Vatikana je bila prva mednarodna podpora Hitlerjevega režima, ki je tako utrdila njegov režim med katoliškimi množicami ter Hitlerju omogočila mednarodne stike z ostalimi klerofašističnimi deželami.
Marca 1933 so nemški katoliški škofi v mestu Fuldi izrazili svojo solidarnost in podporo Hitlerjevi stranki. Uradno vatikansko glasilo »Osservatore Romano« je 18. maja 1933 pisalo, da nemški škofje sodelujejo z vlado, da bi zgradili deželo na krščanskih temeljih in da Cerkev ne nasprotuje fašizmu !
Hitler je za konec leta 1933 napovedal nove volitve in plebiscit. Pri tem so mu z polno paro pomagali škofi, ki so v pastirskih pismih, poslanicah zahtevali od vernikov, naj glasujejo za fašiste vtem ko je kardinal Bertram 6. novembra, šest dni pred plebiscitom izjavil, da morajo katoličani podpreti nacionalsocialistično državo. Vsaka akcija nemških škofov in kardinalov je bila zmeraj v skladu z vatikanskimi navodili.
Ko je Hitler vnovič zmagal in se za vedno utrdil na oblasti je Vatikan pozval svojega agenta von Papna v Rim, kjer ga je papež za dobro opravljeno delo odlikoval z visokim odlikovanjem.