Povojni poboji 2
KDOR JE IMEL JAJCA JE VEDNO ŠIMFAL….
Kritiziraš, če sije sonce ali pa dežuje. S tem si povedal, da nisi sposoben v dani situaciji poiskati najboljšo rešitev v kateri si se znašel. Izpostavljati svoje življenje ali družino na kocko v času, ki je za nami bi bila neumna odločitev. Če imaš v mislih ljudi, ki so zbežali v tujino verjetno veš, da so mnogi uspeli, nekateri zelo uspeli. Tudi, če bi ostali tu in bi jih oblast pustila pri miru, tega verjetno ne bi nikoli dosegli. Zato se s tvojimi trditvami ne strinjam in pravim, da je kritiziranje nekaj najslabšega in izgubljanje dragocenega časa. VEDNO JE POTREBNO POISKATI NAJBOLJŠO REŠITEV. S šimfanjem se ne pride nikamor, je pa za nekatere način življenja. Za kritiziranje ni potrebno imeti jajc. Predvsem je potrebna pamet!
http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20070922_3106071_60049022.php
Tile reveži so se verjetno kar sami preselili tja, ne?
Smo v Sloveniji nori, da bi sodelavce okupatorja imeli za žrtve vojnega nasilja. V vseh zgodovinskih obdojih so bili zavrženi, če že niso bili likvidirani. Osebno sem za spravo, vendar ne na tak način. Predstavniki naroda bodite pametni in boj proti vsakemu okupatorju mora postati vrlina vsakega poštenega državljana, ki se ceni in spoštuje.
Najbolj cinično je dejstvo, da se zopet dogaja samo ena plat zvona -“potolči” vse kar je samo malo povezano z RKC, domo-branstvom itd. Prerekamo se o resnici tisti, ki dogodkov polpretekle zgodovine nismo soustvarjali. Večina nas samo misli, da vemo, kaj je popolna resnica, ki pa je ne bomo nikoli zvedeli, kakor vse kaže. Pričevalcev, resničnih udeležencev, na teh forumih ni, razen če verjamemo, da je Prababi res toliko stara in govori iz lastnih izkušenj (tega je bilo bolj malo). Kar pa je bilo prepisano, je samo posredovano neko tretje izkusenje, ne njeno lastno. Včasih pa so rekli, da papir prenese vse. Očitno pa drugih pričevalcev iz tistih let, ki bi povedali tudi stvari in osvetlili dogodke iz t.i. “nasprotnega tabora”, tu gori očitno ni. Zgleda, da je “naša” Prababi ena redkih čilih cca 80-letnic, ki zmore s tako vnemo leteti po tipkovnici. Lepo bi bilo, če bi se oglasil še kdo njenih let, ki bi napisal še kaj z druge strani. Hm, morda ne zna, se ne upa ali noče? Je prestar? Tega verjetno ne bomo zvedeli. Ali pač!
Okupacija je, ko jemlješ kredite in gradiš hiše, hodiš na sindikalne izlete in počitnice v počitniške domove podjetja. Imaš redno službo, ki je ne moreš izgubiti in tvoji otroci zastonj hodijo v šolo. Nekaj takega. Potem ti razni Rodeti povedo, da si bil okupiran in tako veš, da si bil okupiran, ker s svojo glavo misliti ne znaš.
To preprosto ni res in je le dokaz opranih možganov. Otroke, neoborožene ženske in nemočne starce so pobijali vojni zločinci na strani rdečih in belih, nacistov in fašistov. Velika večina vojakov si vojne ni niti najmanj želela in prepričan sem, da je bila večina njih veliko bolj miroljubna od mnogih tu pisočih.
Hudi so bili časi, ko so imeli dostop do medijev samo tvoji.[/quote]
Žal je to kar je napisal mik resnično. Ljudje v vojni preprosto poblaznijo – tako “napadalci” kot “branitelji”. Tudi tisti, ki so sami sebe smatrali za popolne pacifiste.
Vsa vojskovanja imajo še vedno isto bilanco: Dojenčke še vedno natikajo na bajonete, parajo trebuhe nosečnicam, pobijajo starejše in bolane… Tako eni kot drugi!
Nekateri so o tem tudi spregovorili. Če se komu da iskati. Meni ne več!
🙁
Tinca, lep dober večer Ti želim.
Danes, si že tretja po vrsti z imenom Tinca, ko z njimi kramljam. Eno sem jaz klicala, druga je klicala mene. No, sedaj pa še Ti, imam navado reči Tinca, zato tudi Tebe kličem Tinca.:-))), Si jezna, ker Te tako kličem? Upam, da NE!
Saj ne morem verjeti, kaj je bilo tukaj danes napisanega. Skoraj bi Te zgrešila.
Tinca, poglej na koledar, LUNA JE!:-) Deluje že en dan preje, pa tudi še pozneje, tako so dejali včasih, se spomnim še iz otroštva, ob 16:23 se je začela, piše na mojem koledarju.
Tinca, ali še vedno dvomiš v moja leta??? Ne dvomi več!! Starost, ki si jo navedla je v redu, leto gor ali dol, ne igra vloge.
Vse kar sem pisala, sem doživela, tudi kar sem pisala o Petru Skalarju, iz knjige je vse res, pa še marsikaja bi lahko napisala, se ne moreš preveč izpostavljati, že zaradi njihovih še živečih svojcev, takrat še otrocih, kot smo bili tudi mi. Smo še vedno v dobrih odnosih, ko se srečamo in poklepatamo. Kot sem že napisala, moja mama je dejala, otroci niso krivi za grehe staršev, kar smo se otroci tudi držali, nikomur nismo dejali žal besede.
Takrat sem živela čisto blizu Kozlarjeve gošče, si lahko misliš v kakšnem strahu smo živeli, to lahko vemo samo tisti, ko smo vojno doživeli in preživeli. Jaz sem se preseljevala, kar v treh farah sem živela med vojno in povsod je bilo enako hudo.
Resnično mi je žal, da ni tukaj mojih vrstnikov, da bi vam še kdo drug kaj napisal z druge strani. Mogoče se pa bo kdo skorajžil?? Boste morali biti bolj potrpežljivi, da vam ne bodo ušli, jaz imam že debelo kožO, zato se še kar oglašam, kljub temu, da me že pošiljajo na “ONISVET” z raznimi navodili in priporočili:-)))).
Tudi jaz sem slučajno prišla na MON, klicala me je ena sošolka, da naj pogledam sem, ji je hčerka povedala, kaj se tukaj dogaja, ona ni na računalniku, pa tudi moji domači ne, imajo druge posle.
Želim vam, da vojne ne bi nikoli več bilo.
Včasih berem take bedarije, ki jih lahko napiše samo tisti, ki vojne ni doživel.
Neumno je, ko nekateri pišejo, kaj vse je bilo podarjeno Italijanom, Trst itd. …, niti ne vejo kje je bila preje meja, da je bila Primorska v Italiji, saj ni vredno odgovarjat na take čenče, ki jih pišejo, nekateri 33-letniki, kar dva sta v KRISTUSOVIH LETIH.:-)) Ne vejo pa, da o meji odločajo “velike sile”. Naj pogledajo v takratne dogovore SIL, koliko dolgo se je vleklo. Cona A B ITD.. francoska verzija je bila najbolj sprejemljiva. Spominjam se napetosti jeseni leta 1953, lahko bi ostala sama z dvema otrokoma. Končno se je zadeva rešila.
V življenu sem morala marsikaj narediti,:-) sem se spravila pa še k računalniku. Vem pa, da so organizirali računalniške tečaje za starejše, meni je bilo predaleč, nisem imela možnosti. Zahvala je mojemu vnuku, da mi je dal tole že odsluženo “škatlico”. Včasih mi tudi ponagaja, star je kot jaz zmučen. :-)))
Veliko sem Ti napisala, hvala, če se boš potrudila in prebrala. Pa napake spreglej:-)), je že pozno, bom šla spat. Lahko noč!
Nisem napisala, da v vojni poblaznijo vsi, posamezniki se blaznosti izognejo. Žal so taki posamezniki v hudi manjšini.
Poanta mojega pisanja je bila le v tem, da ne agresorji ne okupirani nimajo čistih rok. Obe strani prelivata kri nedolžnih.
Če govorimo o tem kdo je kriv, bi rekla takole: tisti, ki je vojno začel, je vsekakor kriv, če ne drugače vsaj kot iniciator. Za kolektivno psihozo, ki je značilna za vojne razmere, pa mu sama kompletne krivde ne bi pripisala. Precej dobro je napisal/a, citiram celoten post:
*
Re: Povojni poboji 2
Napisal: ?!
Datum: 26.09.2007 11:01
SMO SVOBODNA BITJA,IMAMO RAZUM IN VSAK SE ODLOČA SAM.
V TEORIJI.V PRAKSI SMO OVČKE.VSAJ VEČINA.
KDO JE KRIV ZA TO?
VSAK SAM
*
To je seveda samo moje mnenje. To kar se je dogajalo, se še, in se žal še bo, poskušam razumeti večplastno.
Tinca, lep dober večer Ti želim.
Danes, si že tretja po vrsti z imenom Tinca, ko z njimi kramljam. Eno sem jaz klicala, druga je klicala mene. No, sedaj pa še Ti, imam navado reči Tinca, zato tudi Tebe kličem Tinca.:-))), Si jezna, ker Te tako kličem? Upam, da NE!
Saj ne morem verjeti, kaj je bilo tukaj danes napisanega. Skoraj bi Te zgrešila.
Tinca, poglej na koledar, LUNA JE!:-) Deluje že en dan preje, pa tudi še pozneje, tako so dejali včasih, se spomnim še iz otroštva, ob 16:23 se je začela, piše na mojem koledarju.
Tinca, ali še vedno dvomiš v moja leta??? Ne dvomi več!! Starost, ki si jo navedla je v redu, leto gor ali dol, ne igra vloge.
Vse kar sem pisala, sem doživela, tudi kar sem pisala o Petru Skalarju, iz knjige je vse res, pa še marsikaja bi lahko napisala, se ne moreš preveč izpostavljati, že zaradi njihovih še živečih svojcev, takrat še otrocih, kot smo bili tudi mi. Smo še vedno v dobrih odnosih, ko se srečamo in poklepatamo. Kot sem že napisala, moja mama je dejala, otroci niso krivi za grehe staršev, kar smo se otroci tudi držali, nikomur nismo dejali žal besede.
Takrat sem živela čisto blizu Kozlarjeve gošče, si lahko misliš v kakšnem strahu smo živeli, to lahko vemo samo tisti, ko smo vojno doživeli in preživeli. Jaz sem se preseljevala, kar v treh farah sem živela med vojno in povsod je bilo enako hudo.
Resnično mi je žal, da ni tukaj mojih vrstnikov, da bi vam še kdo drug kaj napisal z druge strani. Mogoče se pa bo kdo skorajžil?? Boste morali biti bolj potrpežljivi, da vam ne bodo ušli, jaz imam že debelo kožO, zato se še kar oglašam, kljub temu, da me že pošiljajo na “ONISVET” z raznimi navodili in priporočili:-)))).
Tudi jaz sem slučajno prišla na MON, klicala me je ena sošolka, da naj pogledam sem, ji je hčerka povedala, kaj se tukaj dogaja, ona ni na računalniku, pa tudi moji domači ne, imajo druge posle.
Želim vam, da vojne ne bi nikoli več bilo.
Včasih berem take bedarije, ki jih lahko napiše samo tisti, ki vojne ni doživel.
Neumno je, ko nekateri pišejo, kaj vse je bilo podarjeno Italijanom, Trst itd. …, niti ne vejo kje je bila preje meja, da je bila Primorska v Italiji, saj ni vredno odgovarjat na take čenče, ki jih pišejo, nekateri 33-letniki, kar dva sta v KRISTUSOVIH LETIH.:-)) Ne vejo pa, da o meji odločajo “velike sile”. Naj pogledajo v takratne dogovore SIL, koliko dolgo se je vleklo. Cona A B ITD.. francoska verzija je bila najbolj sprejemljiva. Spominjam se napetosti jeseni leta 1953, lahko bi ostala sama z dvema otrokoma. Končno se je zadeva rešila.
V življenu sem morala marsikaj narediti,:-) sem se spravila pa še k računalniku. Vem pa, da so organizirali računalniške tečaje za starejše, meni je bilo predaleč, nisem imela možnosti. Zahvala je mojemu vnuku, da mi je dal tole že odsluženo “škatlico”. Včasih mi tudi ponagaja, star je kot jaz zmučen. :-)))
Veliko sem Ti napisala, hvala, če se boš potrudila in prebrala. Pa napake spreglej:-)), je že pozno, bom šla spat. Lahko noč![/quote]
No, tole se pa vidi Primož, da je res od srca napisano. Spoštujem in občudujem gospo Prababi, da se tako javi in napiše svoje izkušnje.
Marsikateremu ne bi škodilo, če bi zapisano večkrat prebral.
In tu Primož, se vidi, kdo ima srce in dušo na pravem mestu.
Skoraj nihče od nas Primož, ni vojne (2. svetovne, z nacisti in domobranci, da se razumemo) ni doživel. In vsi prehitro reagiramo ter obsojamo, a lej, tu se Primož lahko veliko naučiš od ženske, ki je to preživela.
Prababi, kar tako naprej, sem ponosna na Vas,
Jania.
Jania1, pozdravljena!
Ja, preživela sem II. svetovno vojno, ni bilo lahko, zato želim, da vojne nikoli več ne bo!
Tukaj na forumu, sem se pojavila zaradi nestrpnosti, pred dvema leti in pet mesecev. Nisem mogla verjeti, da je toliko nestrpnosti tukaj.
Tukaj lahko počnejo kar hočejo, ker mislijo, da so anonimni. Ne bom naštevala imenov nikcev, ker sami vedo kdo so. Zahvalim se jim lahko za vse, kar so mi natrosili, pa ni bilo malo v teh dobrih dveh letih. Jaz bi morala po njihovi “PAMETNI-MODROSTI”, biti v mojem pisanju,”modra” in to zato, ker sem starejša.:-))))
Zelo težko je biti moder v taki družbi. Kar sem napisala, jim ni bilo všeč, moja medvojna tema pa sploh NE!! Pisala sem zato, da se slišijo še izdajalska početja, med drugo svetovno vojno. Tukaj, se je pisalo samo dogajanje po osvoboditvi leta 1945.
Po osamosvojitvi leta 1991, je bilo učno gradivo o NOB odstranjeno iz osnovnih šol, kot sem že enkrat napisala, je Peterle v svojem kraju šel sam v šolo in zahteval, da se odstrani. Nisem bila zraven,:-) prebrala sem nekje. Titovo sliko, ki jo je snel, so pa velikokrat pokazali po TV, že dolgo nazaj, sedaj se to ne dogaja več. Nekatri se tega verjetno spominjajo.
Jania, ne vem, kdaj si prišla na ta forum? Videla pa si, kaj je napisano na temi “LETALIŠČE BRNIK”, “DA SO ME SITI!”:-))), verjamem, da so me.
Ampak, prav zaradi takih pisanj, se še vedno oglašam. Tudi grozili so mi.
Izzivali, velikokrat ob izkopavanju nekaterih nesrečnih nedolžnih kosti,
kot da bi jaz povzročila te zločine.
Slovenske nedolžne kosti ležijo tudi po italijanski in nemški zemlji, koliko je tam končalo otrok, tudi dojenčkov, ko so se rodili tam, v taboriščih.
Kostnica v Gonarsu, – v KRSTE, v katerih naj bi bili posmrtnih ostanki dojenčkov, so prazne, saj ni bilo po tridesetih letih kaj pokopati, ostali so v zemlji tega pokopališča.
Prav zato sem napisala o GONARSU, AUTSCWITZU in drugih taboriščih, ki jih ni malo, v Italiji in Nemčiji jih je veliko. Gradiva je dovolj!! Če bom pri moči, bom še pisala in se ne pustim odganjati takim “nestrpnežem”, ki vidijo samo eno, svojo stran. Potrebno je poznati obe plati.
Ja, zato, ker to pišem, so me siti. E, dragi moji, res je že leto 2007, ampak, moja generacija, ki je vojno preživela s toliko trpljenja, tega ne bo pozabila. Dobi se pa tudi kdo, ki misli, da so ljudje šli v taborišča sami, na take bedarije, se lahko samo posmejim, kaj češ?
No, zopet bo pripomba, da se ponavljam. Pa saj nekaterim lahko napišeš 10 x, pa še pozabijo, žal.
Srečno, Jania!
Hallo, Prababi!
O, sem prebrala vse, sem. Upam, da mi ne zameriš, ker te tikam, čeprav sem navajena starejše od sebe vikati. Takole mi je bolj pristno. Se strinjaš?
Moram ti izreči svoje občudovanje, da si se pri svojih letih lotila ukrotiti svojo škatlico z internetom. Res, prav želim si, da bi še kdo tvojih vrstnikov sledil tvojemu zgledu, pa ne glede na vsebino svojega zapisa. Poznam sicer enega gospoda in eno gospo (btw. nista zakonca), ki sta pri svojih 80-ih prava atleta, razumna, razgledana, v toku – bi rekli. Toda računalnik? No way! Moda, avtomobili, tehnika, šport? O, to pa to. Tako je prav, ne pa čakati na nekaj, kar bo tako in tako enkrat vsem nam prišlo. Najti je treba hobi, nekaj kar človeka veseli, zanimira, pri čemer so leta zadnja briga.
Oprosti, če se mi kdaj porodi dvom o tvoji starosti, toda roko na srce, velikokrat mi deluješ mnogo mlajša v svojih izjavah, pogledih, s svežim spominom na neke davne čase. Pri današnjem tempu imamo ljudje danes že prepolne “diske” v svojih glavah in to že čedalje mlajši. Pri tebi se pa zdi, kot da ti čas in tempo ne moreta do živega. Samo tako naprej!
Morda pa bomo čez nekaj let prebrali v kakem časopisu:” Obiskali smo gospo Fani ob njenem 100-tem rojstnem dnevu. Gospa je razkrila eno od skrivnosti svoje vitalnosti – kljub svojim častitiljivim letom še vedno aktivno sodeluje na forumih MON-a z nickom Prababi! Še na mnoga leta ji želimo!”
He, he, upam, da mi ne zameriš malo heca. Sicer pa, kje pa piše, da se tudi v resnici ne bi moglo zgoditi kaj takega! Si za to?
Lp Tinca
Uhhh, Tinca!
Ti me kar tikaj, kot smo se dosedaj. Seveda se strinjam. Nekaj nas je še, ko se potrudimo, še za tehniko, mobi, pisanje sporočil, avto, kako bi brez njega? Težko, tudi to bo prišlo, da bi še vsaj nekaj časa trajalo. Ha ha ha, šport, ta je pa odpadel,:-)) samo še gledam ga, pa zelo rada. Saj končno nimaš po TV kaj drugega gledati, edino špetir lahko.
Škatlica, je zamenjala moj “portabel”, ko sem ga kupila, ko sem šla v penzion. Vedno je bilo treba kaj napisati za sebe, pa tudi za druge, če je kdo prosil. Vnuk je dejal, mama kaj se matraš s to škatlo, ti bom jaz prinesel računalnik, boš videla, kako to gre. Ja, pa res gre, vse drugače je. Sledil je še internet, zelo sem mu hvaležna. Vidiš, tako je to, na daljavo se tipkaš, pa tudi kregaš, ane? :-))) Se ne bova več!! Drži?
Hvala, ker Ti delujem mlajša.:-)) To včasih slišim po telefonu, zgleda, da imam tudi glas mlajši. Samo tako naprej pišeš, se bom potrudila.
Ne, nisem “coprnica, kot mi je bilo pred kratkim napisano. :-)), pa ne prvič. Če greš pogledat na temo “za mml”, tam je “vse svašta”. Kar nekaj časa nazaj je, ko sem jo odprla. Tam sem vračala.
Znam se tudi lepo pogovarjati, se imam s kom, veliko nas je še. Žal, vedno kdo premine. To je “zakon narave”, nihče ne bo ostal tukaj, vsi bomo šli v “ozunje”. Zato, sem hvaležna za vsak dan, ko ga preživim, za vsak dan se je treba posebej zahvaliti!
“Obiskali ob 100-tem rojstnem dnevu”, si me nasmejala, lepa hvala, za to misel. Kaj veš, mogoče pa? Moja teta ima 95 let, pridna je za pisat, da mi je včasih kar nerodno, če ji takoj ne odpišem, prav danes sem ji pisala in nesla pisemce na pošto, pa tudi nekaj priložila notri v pismo. Je v domu počitka, predaleč, da bi jo večkrat obiskala, si pa piševa.
Da ne pozabim, lepo pozdravi Očeta, pa obiskuj ga, dokler ga še imaš.
Mojih staršev že dolgo dolgo ni več, hodim samo še na grob.
Končujem in Te resnično lepo pozdravljam in želim lahko noč.
PRABABI
Pismo mariborske borčevske organizacije županu MO Maribor
http://www.zzb-nob.si/rubrike.php?rubrika_aktualno=90
Tudi tale govor je dober. Naj se sliši še druga plat zgodbe.
“Govor Slavka Grgiča podpredsednika GO ZZB Slovenije v Semiču, 9.9.2007”
http://www.zzb-nob.si/rubrike.php?rubrika_aktualno=83
Spoštovani!
Rada prebiram MON, ne pa političnega čveka. Na njem pričakujem veliko grobih in nepremišljenih besed, kot pač povsod, kjer se ljudje oglašajo na temo politika. Takega izražanja pa ne prenašam dobro. Sinoči sem bila osamljena in sem zašla tudi tule gor – in se zgrozila ob prispevkih nekaterih sodelujočih. Saj ne pričakujem, da se bo nad mojimi besedami kdo zamislil, a tesnobo, ki so jo nekateri vaši prispevki zbudili v meni, želim dati iz sebe.
Koliko gorja so že na svetu povzročile vojne in še ga povzročajo. Povzroča jih napuh (= nekritično prepričanje, da sem pomembnejši in modrejši od drugih), želja po oblasti (= jaz sem pomemben, drugi naj mi služijo), sovraštvo (=ta človek je drugačen od mene, pokoriti ga je treba).
Vojne vedno delijo ljudi na “naše” (=dobre) in “vaše”(=hudobne). V resnici ni pomembno, kdo je kje; o njegovi krivdi odloča njegovo ravnanje. Kdor je prekršil zapoved “ne ubijaj” in povzročal gorje zaradi svojega napuha, je ravnal napačno.
Tiste kosti v jarkih so bili nekoč ljudje. Ali so bili dobri ali slabi, ne vemo, ker jih nismo poznali. Kaj so nosili v svojem srcu, ne vemo. A meni se zdi prav, da se njihovi ostanki dostojno pokopljejo; tako že od nekdaj ravna človeški rod.
Mi pa – stopimo skupaj in obrnimo trend. Samo tako lahko zagotovimo, da se strašni časi ne bodo kdaj vrnili. Če bomo znali videti, kaj je dobrega na človeku, ki ga srečamo, in ne, kateri politični opciji pripada. Od nas, od mene in tebe, je odvisno, kakšna bo naša domovina. Vsak lahko prispeva svoj del, in zmerjanje je slab prispevek, ki rojeva slabo ravnanje. Nevoščljivost, zamere, lakomnost – kakšne sadove rodijo? Trpljenje in zločin.
Več kot 60 let je minilo od zadnje vojne, pa je v ljudeh še toliko bolečine. V ljudeh na eni in drugi stvari. Da se tragedija ne bi ponovila, smo odgovorni vsi. Predlagam, da začnemo pri sebi.