Kako da se ne da? Večina vaših zakonov je takšna, zapirate oči in greste naprej, čeprav bi ga utopile v žlici vode, če bi šlo! Samo ta razlika je, da ne rečete bobu bob, sicer je pa to klasični vzorec drug-mimo-drugega-bivanja, z izgovarjanjem na otroke in da pač drugače ne gre…tudi jaz trdim, da vas je veliko tovrstnih hinavk.

A, dajte no! Tri četrt se vas goni po okriljem “srečnega zakona”. A mislite, da tega pa otroci ne vidijo in ne vlečejo s seboj v prihodnost? Razlika je le v tem, da se pobecu zdi normalno, da pusti žensko z otrokom doma in gre žurat po svoje… Njegova mati je to prenašala, njegova žena pa ne bo!

Je možno. Lahko imata spoštljiv in prijateljski odnos, če sta oba dovolj zrela. Če ne gre drugače nekaj časa, gre lahko tudi tako. Srečno!

Nobenih receptov ni za srečo, niti ne za zadovoljstvo.
Pri moji prijateljici je tako, in čisto v redu funkcionirajo, je pa res, da sta za to potrebna dva zrela človeka. Da imata oba zelo razčiščene stvari glede drugega (se pravi: da vesta, da je konec romantične zveze) in da sta hkrait oba navezana drug na drugega, tako, prijateljsko. Da ti partner ne gre na živce – in obratno. In potem verjamem, da je lahko celo zelo v redu. Jaz sem tako živela ene pol leta s fantom, s ktaerim sva bila prej v zvezi. Sva se razšla, pa po spletu okoliščin še vedno ostala cimra (sva živela v tujini). In bilo je prav super. Če ne bi bila njegova nova punca tako ljubosumna name, bi morda še po vrnitvi v Ljubljano ostala cimra … Razumela sva se precej bolje kot prej, ko so bila vmes še romantična čustva, pa (neizpolnjena) pričakovanja itd. Hecno, res ni pravil.

Tako da – ne poslušaj (dobronamernih) nasvetov, na svetu je toliko usod, kolikor je zvez. In za vajino družino (ki je eto še vedno) sta odgovorna samo vidva. Če sta oba prepričana, da je tako najbolje za vse (in ne, da se greš ti neko usmiljenje in požrtvovalnost), potem je lahko čisto ok. In če ugotoviš čez nekaj mesecev, da ne gre, pač poiščeta nov modus vivendi.

a se zezaš ali kaj?

Ma lepo te prosim, ženska, a ti misliš, da je za otroka PSIHIČNO zdravo, da vsak dan gleda odtujena mater in očeta – mater, ki sovraži moške in zavrača moža?

Za otroke je zdravo, da imajo realen vpogled v odnose, kar pa pri tebi ne bodo dobili, ker špilaš žrtev in imaš cel kup nepopucanih zadev v zvezi z moškimi, za kar ni odgovoren tvoj mož.

Kakšna psihična stabilnost otrok, lepo te prosim, odraščati v domala zastrupljenem okolju. To blažena ‘starševska skupnost’ se totalno poveličuje – otrok mora čutiti, da ga ima mama rada in da ga ima oče rad, glede odnosov pa potrebuje razčiščene zadeve, ne pa neko močvirje, kjer vse kao funkcionira na videz, čustva se pa tlačijo.

In ti dejansko razmišljaš, da bi to celo storila za dobro otrok? lepo te prosim.

kakšen kup klobas. Kako si ženske mečete pesek v oči, adijo pamet. Malo bo treba tele vaše otroke vprašati, kako so doživljali odnos med staršema – in to res globinsko vprašati, ne samo takole malo počez – , pa da vidimo potem, kako se bodo tele vaše pravljice o ‘mirnem odtujenem sožitju’ razblinile v prah. Da o tem, kakšne odnose bodo tvorili ti otroci kasneje, niti ne govorim – četudi bo na videz vse lepo zgledalo.

Delam psihoterapevtsko z ljudmi in verjemite, dragi starši, ni človeka, ki bi bil v takem okolju srečen in zadovoljen. Takšni otroci so žrtve nedoraslih staršev in potem pucajo zadeve celo življenje.

In vse te zgodbice o ‘pobegih’ – ne gre za pobeg, ampak za sposobnost ločitve, ki je nujen del odraščanja. Zrel in odgovoren človek gre iz nezdravih in neizpolnjujočih odnosov stran, ne pa da vztraja v imenu nekih floskul.

Samo je itak jasno, da večina folka takih zdravih potez ni sposobna delat – zato pa je toliko disfunkcionalnih odnosov.

Imam občutek, da ti ni do tega, da se razideta. Razčisti najprej pri sebi. Kaj bi rada, moža, ne moža, pomagača, jebača, ….

Ne bo šlo!

Če je šel je šel, ne moreš zdaj ti reševat njegove zmede v glavi. Nima se ti kaj smislit, če je znal varat, se bo tudi zdaj znašel. Jaz ne bi z njim komunicirala niti po sms – ih. Naj gre pa k tisti s katero te je varal. Pusti času čas. Za svoje življenje je sam odgovoren, saj ga ne moreš imet 24 ur pod nadzorom.