Danes sem imel len dan. Cel dan sem ležal kot krava in gedal filme. Za kosilo sem požrl pico, ki mi jo je pripeljal wolt.

Ničesar nisem delal. Nikogar nisem pogrešal.

Sredi blazno zanimivega meni še neznanega filma iz sredine 70-ih me je zmotil klic neke precej mlade znanke, kaj mislim delat zvečer. Rekel sem, da bom cel dan gledal filme in naj mi da mir.

Včasih grem sam sebi na živce, ne prenašam več nikogar, ne da se mi pogovarjat z ljudmi, do nikogar nisem prijazen, razen do starđšev in drugih najbližjih.

Mislim, da te do sem počasi pripelje lajf, če si odvisen samo od sebe, brez udinjanja nekim delodajalcem, naročnikom, whatever.

Ta forum je v bistvu edino mesto, kjer s emi še sploh ljubi kkomu razlagati svoje življenjske poglede. V reali se mi ne da več nikomur razlagat ničesar.

Tako da, ja, res so novi časi, danes si komot privoščimo lenuharski dan in ignoriramo vse okoli sebe, če si to lahko privoščimo.

Občudujem te od kod ti sploh volja in moč, da nam obelodaniš svoj dan?

A priporočaš kak film?

Ne zavedaš se da postajaš depresiven

1. Lepi, mladi in zadeti – meni najbolj odštekan francoski film in najboljša komedija Ever! Smeh in mokre hlačke zagotovljena uro in pol.

Res vrhunska mojstrovina!

2. Kopps – švedski film, ki ti polepša dan in te nasmeji.

Priporočam oba!

Hvala