Jaz sem imela prvega otroka pri 20 ih letih,drugega pri 24 letih in mi je prav lepo ko sem mlada mamica. Z možem pa sva skupaj 10 let. Mož je 8 let starejši od mene.

In ja vse se da narediti,skrbeti za otroke. Vse preveč ljudi se odloča skoraj prepozno za otroke,ker pravijo da morajo imeti zagotovljeno službo,stanovanje,… ,vse se da samo če hočemo!
Vsak pa rabi pomoč,takšno ali drugačno!!!

Srečno!

To je tako relativno, dva sta lahko stara kolikor hočete, pa ne bosta zrela za otroka.

Odvisno:

– ali človeku več pomeni uživanje mladosti in se odloči za naraščaj po 3O letu. Potem ima skrb za dojenčka pri 35 – tih in pubertetnika v 5O – tih in študenta pri 55 – tih. Če se potmci tudi odločijo za naraščaj po 3O – tih, vnukov morda nikoli ne dočaka.

– ali ima človek raje malo “okrnjeno” mladost in bolj komotna srednja leta, saj so otroci pri njegovih 55 – tih že pri svojem kruhu. Človek pa še vedno mlad, vitalen, poln energije in finančno preskrbljen se lahko 1OO{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} – no posveti sebi in partnerju, hobijem, raziskovanju sveta, morda že dobi kakšnega vnučka.

Meni osebno bolj odgovarja drugi scenarij.

mogoče, ampak navadno je tako, da ta “okrnjena” mladost enkrat useka nazaj. bedno je gledat 40, 50-letnike, ki iščejo svojo izgubljeno mladost…..

V Nedelu je bilo pred nekaj tedni – se je poročil par s približno takšno razliko. Ko sta se spoznala, jih je on imel 15, ona je šest let starejše, čez eno leto sta že dobila otroka. On je bil 16, ona 22. Sem najprej mislila, da si to ti 🙂

Ja normalno ,seveda morata biti oba zrela za otroka,in si otroka želeti in biti res prepričan v to!

Ko se otrok rodi ni konec sveta,se ba ogromno stvari spremeni!
Ti,kot oseba nisi več sedaj na prvem mestu,ampak otrok.
Otrok pa naj bi bil načrtovan,vsaj pri nas je bilo tako.

Upam da se odločite pravilno.

Pozdrav vsem!

Moja mami je imela prvega pri 18 ,drugega pri 21 in tretjo pri 30 in pravi da ji ni žal. Je srečno poročena z mojim očetom,prava mačka pri 57 letih.

Je pa tako da kolikor si bolj starejši ,vse skupaj težje prenašaš,in jok in bolezni,….

srečno

hja, a si že kdaj slišala kako mamo rečt da ji je žal? : )

Ja veliko sem jih že slišala,da so rekle da jim je žal ,nekatere da so imele prehitro otroke in nekatere prepozno.
Se pa velikokrat spomnim na en priper,ko smo bili še mi osnovnošolci in je neka mama pripeljala otroka v šolo in je neka druga mamica rekla,poglej njega je pa stara mama pripeljala v šolo,a ta stara mama je bila njegova mamica.

Vsak naj se odloči tako kot mu veleva srce in razum,jaz sem samo povedala svoje izkušnje in mnenje.

Srečno,M.

Prvi otrok – pri mojih 23-ih, mož je dobrih 6 let starejši. Kar se mene tiče, je bil idealen čas. Najin zaenkrat zadnji otrok se je rodil pri mojih 29-ih 😉

Vsak zase ve, kdaj je dovolj zrel. Ker ni to, da se svet ustavi, otrok prinaša ogromno odgovornosti in ja, tudi odpovedovanja, pa čeprav še naprej ‘uživaš’. Nikoli več nisi sam, ne moreš kar popokat in iti nekaj. otrok je del tebe in zato je prav, da ga imaš, ko si na to pripravljen. Nekateri tudi pri tridesetih niso. In niti pri štiridesetih.
Jaz sem imela prvega pri 28, kar je bilo ZAME idealno.

jaz sem prvič rodila pri 22ih, zame idealno, potem pa še 2x v razmaku po tri leta. če bi se še 1x odločala, bi še vedno želela biti prvič mamica, edino manjšo razliko v letih med sorojenci bi imela rajši.

glede resnosti in “neodgovornosti” mladih mamic se ne bom spuščala v debato, vsak zase (recimo) najboljše ve, kdaj je pripravljen. druga pubertetaa lahko izbruhne tudi, če imaš prvega otroka pri štiridesetih…

ogromno je plusov pri mladem starševstvu (pa tudi minusov) in prav tako je ogromno plusov pri starejšem starševstvu (pa tudi minusov), prav je, da se vsak sam odloči, kdaj je zanj pravi čas 😉

Moja mama je imela zadnjega otroka po 40. letu. Nikoli, ampak nikoli je niso zamenjevali za staro mamo. Je pa seveda res, da je za telo optimalno tam nekje do 25. leta, za vse ostalo pa je optimalno kasneje.

moj 1. otrok pri 24, drugi pri 38.
po vaših kriterijih sem bila za prvega premlada, za drugega prestara.
pa strost ni pomembna, pomembna je želja

Grem počasi proti 30. letom, pa mi na kraj pameti ne pade, da bi se odpovedala vsej komoditeti, v kateri s partnerjem sedaj uživava in imela otroka.
Pomoje ga sploh ne bova imela, nama je čisto lepo. Zaradi tega, da mi na stara leta ne bo dolgčas, ga pa res ne bom imela.

Zanimivo mi je to razmišljanje .. vedno sem se spraševala, kako da si nekatere ženske ne želijo otrok in nikakor nisem mogla tega razumet. V meni je namreč bila od vedno želja biti mama (še kot najstnica sem sanjarila o tem kakšna mama bom). Jaz zase vem, da mi je nekaj manjkalo dokler nisem poznala mati. Spoznati to neizmerno ljubezen, ki jo lahko čutiš samo do otroka, je nekaj najlepšega in najbolj pomirjujočega na tem svetu. Ko se otrok stisne k tebi in ti reče “Tako te imam rad, mami” se izgubujo vse težave, vsi problemi … še tako žalosten dan se lahko spremeni v najlepšega.

Je pa res, da ne čutijo vsi tako kot jaz … :))) … samo mi je čudno, ker zame je to nekaj najbolj naravnega na tem svetu. :)))

To so pa mediji krivi,ker se izmišljujeo ker nimajo kaj pametnega sporočat,vemo po čigavem naročilo,zamene sigurn ni prezgodaj pri teh letih imet otroka ,še prepozno,kre jaz sem imela pri 21 pa mi ni nič prepozno ampak super .In bi priporočila vsem čim prej imet otroka.

Najbolj se mi zdi takoj po faksu.

Drugače pa mislim, da bi bilo veliko manj neplodnosti in umetnih oploditev če bi se ženske odločile prej za otroka. Tako pa se jih ogromno odloči šele po 35 letu, potem pa panika.

Prvo sem imela pri 27, oziroma skoraj 28 letih. Prej nisem mogla dobiti stalne zaposlitve – vse nekaj za določen čas in ker sem precej kompliciran tip človeka, se prej nisem upala spustiti v to, da postanem mama. Pa mi je bilo hitro žal, da nisem že par let prej rodila.

Jaz sem vedno planirala naraščaj tam okrog 30 leta, raje malo pozneje. Ampak, kot je usoda hotela, sem zanosila in rodila s 23 leti, na srečo sem uspela zaključiti fakulteto (sem šla v oš s 6. leti). Mož je bil takrat star (khm… 21 let, dobro, par mesecev po sinovem rojstvu je bil star 22 let), takrat se mi je zdelo občutno prehitro, ampak ko zdaj gledam svoje prijateljice, ki se odločajo pri 30-ih za prvega otroka – hja, vse so v večjem stresu, ker se je enostavno težko posloviti od “komot” življenja, potem je še tu služba, kjer so jih imeli prej lahko 18 ur dnevno, pa potem kavice in vse kaj še zraven spada. Zdaj pa je edina stvar s katero so okupirane so planice. Meni pa je sedaj lepo, stanovanjski problem imam rešen, v službi nimajo panike, da bom spet šla na porodniško, denarja imamo dovolj za življenje, mislim, da je bila pametna odločitev, imeti otroka takrat tako zgodaj, pa čeprav neplanirano.

Mislim pa vseeno, da je pametno imeti vsaj prvega otroka do 28-ih, čeprav je to dandanes težko (gledano s stališča šolanja, stanovanjske problematike, zaposlitve). Se loviti kasneje z biološko uro je prenaporno in prestresno, pa imeti pubertetnika pri enih 48-55 letih, to mora biti kot plavati proti toku na odprtem morju. Vse skupaj pa je stvar posameznika in odločitve, sama za sebe lahko rečem, da je definitivno lažje imeti otroka ko si mlajši in še ne tako zelo “komot”.