Pa je res tako prav?

Zdaj sem ze nekaj casa brez sluzbe, ze davno nimam vec nadomestila, po zapustitvi vecletnega delovnega mesta, sem bila prepricana da me caka ogromno boljsih moznosti, pa ni bilo tako…

Lani so bile slabe opcije za iskanje sluzbe in tako sem se zapletala v neka sranja, ki so mi prinesla vec slabega kot dobrega…padala sem nizje in nizje, med vse bolj bolne ljudi…

Zdaj sem par mesecev spet v iskanju, ogromno je priloznosti, razgovorov, place za te sluzbe so nekatere premajhne, da bi lahko clovek s tako placo v najemu lahko prezivel, nekatere sluzbe pa spet pomeni delo 24/7 in bit na robu zivcnega zloma kot prej…

Vem kaj si zelim. Nocem spet take sluzbe kot sem jo ze imela. Vem da hocem napredovat. Bit zadovoljna. Ne menjavati nonstop.

Vendar zdaj sem ze na tocki…

Ko se vprasam ali naj sprejmem nekaj spet za silo ali naj se malo vztrajam? Ali se res morem degradirati ali naj se rinem???

Ja seveda, če nočeš ravno bankrotirat 🙂

Sama sem zamenjala 2 delodajalca v 4 mesecih.. Pač če mi ni OK, ne vem zakaj bi vztrajala.

Sem perfekcionist in ciljam na 3. 🙃 Če še tam ne bo 4., 5. …, tolk da zberem dovolj €€ za odprtje podjetja in grem na svoje, pa tud če sem na koncu za blagajno na Petrolu – če mi bo OK, zakaj pa ne.

Ciljam pa na svoje podjetje, ker se mi s temi delodajalci & hinavskimi sodelavci res ne da zafrkavat 😎

Odvisno od tvoje finančne situacije, če ti gre slabo, ti ne preostane drugega kot vzeti, kar se ti ponuja. Če si finančno ok, če si lahko privoščiš biti daljši  čas službe pa ja, iščeš tako kot ti paše.

Jaz sem vzela službo, ki je bedna, ker po stotinah poslanih vlog nisem dobila česa boljšega.

Pazi na odpovedne roke. Nihče te ne bo čakal en mesec, brezposelnih je dovolj.

Po mojih izkušnjah je mnogo lažje dobit novo službo, če si v službi, kot če iščeš kot brezposelna oseba. Ne vem zakaj, a deluješ bolj sproščeno in samozavestno, a oni raje vzamejo nekoga, ki že nekje dela, ampak tako je.

Po eni strani je lažje iskati, ker imaš že službo. V smislu ja, da si bolj samozavesten in lahko lažje zavrneš, če ni ok.

Po drugi strani pa to pomeni, da moraš za razgovore dobiti dopust. Pa to pomeni tudi odpovedne roke. No ja, če gre za spodobno službo, bodo počakali en mesec odpovednega roka.

Vedno je bolje se gibati med ljudmi in podjetji, kot sedeti doma. Mreženje, se menda temu reče. Ker v eni službi srečaš stranko, ki pa ve za delo v drugi firmi, če delaš dobro in si učinkovit, ti celo ponudijo delo, ali vsaj dajo referenco. Več ljudi več ve, sprašuješ, tipaš, se zanimaš, za veliko delovnih mest se izve “po ustnem izročilu”, če te še kdo priporoči, je še bolje.
Finta je v tem, da si komunikativen, da znaš napeljati na vir informacij, ki tebe zanima, si ustrežljiv in prilagodljiv, pa prijateljstvo s tajnicami podjetij s katerimi sodeluješ v začasni službi tudi ni odveč.
Najslabše je sedeti doma in obupano hoditi na razgovore za službe, o katerih ne veš nič , saj se obup kandidata zavoha na daleč.

Mi ne jemljemo ljudi, ki so že zaposleni drugje.

Prav tako ne jemljemo ljudi s praznim življenjepisom.

Replika, zdaj pa tvoj princip razloži kako deluje v praksi.

Recimo, da nekdo dela kot čistilka, sobarica, v proizvodnji za tekočim trakom… kako to prakticira, kar ti svetuješ?

Ti pa sediš doma in svinjaš po monu, to je pa tudi opcia.

To so te novodobne kapitalistične pulice. V reali pa zgleda tako, da gniješ nekje za tekočim trakom ali strežeš pijanduram, potem pa ob polnoči pišeš prijavo na razpis in na koncu, ČE te že povabijo na razpis, je to z danes na jutri in seveda ne dobiš frej in potem, recimo da si zmisliš bolniško in vseeno greš, ti rečejo, da bi radi nekoga, ki začne takoj, ti imaš pa odpovedni rok 3 mesece….

Max. Odpovedni rok je zakonsko določen na 60 dni. Tudi če imaš v pogodbi 3 mesece, ti ni treba tega spoštovati, saj je bilo to določilo protipravno.

Vsak boljši delodajalec, bo počakal na ustreznega kandidat, celo če išče kader na sredinsko in višjih položajih. Koliko vidim avtorica ravno ne cilja na najnižje delovno mesto. Če delodajalec ne more počakati 2 meseca na dobrega kandidata, ni vreden delodajalec. Pri nas rajši počakamo ali gremo v novi razpis, kot pa da vzamemo najboljše med najslabšimi. Hitro obžaluješ če ne vzameš ustreznega kandidata, ampak nekoga, ki je recimo blizu, pa upaš da nekako bo. Nikoli prava odločitev. Dobre kadre pa je težko najti.

Ravno snazilke (vsaj te, ki jih jaz poznam) so najboljse obvescene o tem, kaj se v podjetju dogaja. Lej, kontriras lahko kolikor hoces, ampak vsakodnevni stiki z ljudmi (ki imajo sorodnike, prijatelje, sosede zaposlene drugje) je 100% bolje, kot sedeti doma in malodusno brskati po oglasih. Ampak ja, to je moje mnenje, vsak naj naredi tako, kot mu pase.

Se mi je  zdelo, da ne boš imela odgovora.

No v praksi je takole: čestilka pride, ko večina ostalih že gre domov. POnavadi ta čistilka niti ne razume ok slovensko. Ne srečuje sodelavcev. Oz. jih sreča, ko ona prihaja, oni odhajajo. Ne udeležuje se kolegijev, sestankov. Ne ve kaj se dogaja. Pogosto je zaposlena preko čistilnega servisa, ne tam, kjer čisti.

Sobarice podobno: čistijo, ko strank ni v sobah.

Za tekočim trakom pa itak ni časa za čvekat. Aja, s sosedo, ki je zraven , verjetno lahko, ampak dvomim, da ima tista informacije za boljšjo službo, ker bi jo potem zase izkoristila.

Tako, da na takih in podobnih delovnih mestih, garajo. Možnosti za iskanje službe pa imajo po službi ali pa pred službo. Ne pa med službo. Takrat pa nimajo stika s pravimi ljudmi pa seveda niti nimajo časa za kak tak čvek.

Tako, da tisti, ki je brez službe, ima dosti več možnosti za kontakte z ljudmi, iskanje službe in podobno, ker pač ne gre v službo. Torej več časa. Pa ni izmozgan od službe pa ni psihično uničen od službe.

To je realnost. Ampak saj nisem pričakovala, da boš podala odgovor. In ga seveda tudi nisi.

Odpovedni roki so res krajši kot 3 mesece. Ostalo ima pa prav.

Ponavadi je odpovedni rok 1 mesec ali pa celo manj.

Ampak pri nas se je vedno iskalo univerzitetno izobražen kader pa vedno so raje vzeli nekoga, ki bi takoj prišel. Z muko, ampak res muko, so včasih počakali 1 mesec. Da bi koga čakali 2 meseca pa niti pod razno. Razen, ko gre res  za kader, ki ga je izjemno težko dobiti. Zdaj če si zdravnik in iščejo nekje na podeželju, ja bodo čakali več mesecev.

Če pa si kader kot je : ekonomist, zgodovinar, sociolog, biolog, geograf… takih diplomantov, z več let izkušnjami, je pa ogromno in več kot mesec ne bodo čakali.

Kaj to, zaplete se že, ko imaš službo pa iščeš drugo službo in dobivaš vabila na razgovore. Ker pač ne moreš vedno dobiti dopusta, se zaplete. No in skoraj vedno, ko se prosila za kak drug termin ali pa vsaj uro razgovora, so me zavrnili. Pa enkrat sem bila ravno takrat bolana in osnovnih variant ni bilo, da grem na razgovor. Sem prosila, da mi vsaj za 2 dni prestavijo. Ni bilo šans. NIti pod razno.

Toliko o tem, da čakajo.

Replika misli da se spozna na vse pa se na nič ko jo stisneš v kot z eno potezoo začne kot v vrctu vpiti—trooool…

Imaš pa seveda prav ti ni ne Reploka zadnjič sem v Aleji vprašal nekaj čistilko, pa sploh ni znala slovensko je o enih spratih neki govorila

Vau kaksna neverjetna prepotentnost, to se redko sreca. Ja no, sedi doma in jokcaj, kdo te sili drugace? Jaz ze ne. Je pa res, da jaz od prve sluzbe naprej nisem bila niti dneva doma, vedno sem sla na bolje, brez dneva brezposelnosti in priznam, da verjetno res nisem oseba za dajanje nasvetov, kako se sam sebi smiliti na domacem kavcu.

Ja, čistilke nimajo pojma o delovanju firme (pa ni mišljeno žaljivo do čistilk, ampak je mišljeno, da so tam, zato da delajo pa pogosto se dogaja, da niti plačane niso).

Pa, če delaš v teh slabo plačanih poklicih, itak nimaš dostopa do kakih uporabnih informacij, okrog tebe pa so ljudje, ki itak tudi nimajo uporabnih informacij.

Marsikatera take slabo plačana dela sem že počela in dejstvo je, da na takih delovnih mestih zelo težko kam naprej prilezeš. Tudi, ko recimo čistiš kak WC pa srečaš kakeag direktorja, šefa, se pač ne bo menil takih zadev s čistilko, ki mu očisti WC, pobriše tla in podobno.

Ali pa, če greš jagode obirat. Hja, tam na njivi bodo ljudje v podobnem kot si ti: želeli bi kaj boljšega delat, informacij pa nimajo, če bi jih imeli, bi jih zase porabili.

Kako se čistilkam, delavcem za tekočim trakom, sobaricam, obiralcem jagod… nudijo fajn možnosti, da v službi najdejo kontakte za boljšo službo, je en velik larifari. Razen, če se kot napredek šteje, da iz čistilke, ki čisti posrane WCje, napreduješ v čistilko, ki čisti samo poscane WCje.

Pa poudarjam: cenim tako delo, poklice, so veliko premalo plačani. Ni pa to nobena odskočna deska za naprej. Je pač delo, ki ga vzameš, ker nikakor ne dobiš nekaj bolje plačanega in pač rabiš denar.

Marsikaj od tega sem delala pa vem kako je. Zato vem, da Replika naklada.

Replika ni NIKJER napisala, da pejd za cistilko, te so bile navedene kot vir informacij, kar v firmah, ki jim ne cistijo sevisi, tudi so. Dej ze nehej s svojo nepismeno prepotentnostjo.

Glede na to da, si čisto, cel čas, na MON dvomim da, karkoli delaš.

Lol a mas kaksno vejico za posodit?
Pa s kom se grem jaz kregat 🙄

Ne, nisi konkretno napisala za čistilko.

Si pa pametovala o mreženju in podobno in sem te konkretno vprašala kako to v praksi zgleda za primer, ko delaš kot čistilka, sobarica, za tekočim trakom…

Samo potem pa ni bilo več odgovora. AMpak itak od dame, ki cele dneve visi na monu, nisem pričakovala, da bo znala konkretno razložiti kako to poteka v praksi, kar pametuješ.

Trolov ne smes prevec futrat, se jim lahko napne zelodec in pocijo. Tko da – za dans mas dovolj.

Pričakovano. Replika pametuje, ko jo vprašaš kako njene nasvete izvesti v praksi, začne vpiti o trolanju.

Tipično. Pa itak, kako bi človek lahko pričakoval kak pameten zapis glede dela, zaposlitve, od babe, ki cele dneve visi na monu.

Se, strinjam. Se pa, vtika v, vejice potem ko, ne zna argumentirati.