Pravljica…..
Avtor: Jani
Datum: 04-30-02 06:36
Nekoč, za deveti gorami in deveti vodami, je živel en zajček, ki je venomer skakljal okrog. Ni mu bilo dovolj, če je to počel podnevi, on je hotel to tudi ponoči. Ker pa je ponoči v gozdu strašna tema, je zajček jel razmišljati, le kaj bi ukrenil, da bi se tudi ponoči v gozdu videlo in bi lahko skakljal okorg in okrog…. Sklical je posvet prebivalcev gozda in predlagal….
avtor:zajček
da se vendarle nekaj ukrene, glede pustih in temačnih noči v gozdu, kadar ima pač zajčeknočno turnejo po stezicah in potkah prelepe majne ” Tjavendan “. Zajček se ni toliko bal teme , kot tega, da brez nočne lučke ne bi našel svojih prijateljčkov v gmajni, komu naj bi se sicer potožil, postokal in pojokal…
.. saj pravim, luč mora biti vpletena v to pravljico,
prižiganje lučke mora biti, pa ugašanje lučke tudi
mora biti, pa pol morajo biti notri tudi tiste neumne
stopnice v našo spalnico, na katerih sem se že stokrat
pobila, ja dober zajček, da vsaj tvoja lučka sveti …….
Mariči
Ti, zajček, dej uho sem. Posluši .. a je tebi ta
Lisjak kej poznan, a? Čaki, dej no uho sem,
še mau, pa kva hudiča si tolk nestrpen, ne
glej zdej okrog, bo takoj vedu, da ga imava v
mislih. Torej, a ti je kej poznan? Meni deluje tko,
kot bi že hodil bo naši gmajnici? Ma sam da je
še ena taka žival, ki se na moško sklanja, bemtiš! Če ne bo našega Janija enkrat res hudičevo zlomilo in bo kar poniknu, kot Pivka, bemtiš, in to me je začel kar mal skrbet, veš! Na, zdej pa le pejt s tem svojih dolgim uhljem!
Mariči
Aja, aja, malo morgen! bemtiš, mi se bomo
matral, pa možgane napenal, pa s temi mrzlimi
prsti po tipkovnic tolkli, vidva bosta pa … konačala,
ja, končala. …… ne, pa nauta, res ne, vsaj ne z mojo
pomočjo, bemtiš! Tko se pa ne gremo, pet jih bo
delal, dva na konc pa uživala, saj smo vendar ….. kwa že, Slovenc, ane!
Ja, sej pol bi pa tut šlo tako, ane? Ja, zaprmej, če se pa tkole vprašam, sej pol pa ….. ma ne, n’ć nau šlo brez mene zraven, ne gre, končala da bi pa vidva sama, ne, jebela da ne, moram biti zraven, pa končajmo tko ali pa drgač!
Mariči
No, sej, sej ……viš, zajček, tkole je z nami: prpelejo
nas na vrh griča, pol pa spiz………, in sam bog ve,
kako se oni nazaj dol spestijo, me pa gor, pa ne vem
kaj naj s to višino, hudič naj jih vzrame!
(Dej uho – vraga nam več omenjala, ker se mi zdi, da,
te nekaj silno vleče ke k nemu! Naj gre k vragu.)
Mariči
Ej, a ti Lisjaku kar mulc – ja pol se mi pa mal
dozdeva, da di veš, kot je, pa da je lohka tudi
kje v tvoji bližini, da ni celo v tvojem brlogecu,
bemtiš! Ta pa je dobra, ta!
Mariči