— naša Lili se je že teden dni močno močno
troštala tega letošnjega prvomajskega dopusta.
Zadnji teden je živela samo še zanj, za ta težko
pričakovani dopust in za pecanje !!! Še tam na srednjih
je nekaj “pecala” in …… si pripravljala ribiški pribor in jaz sem si jo že kar zamislila v majavem čolnu, podobnem orehovi lupinici, pa ona v bikinkah, pa …. istinsko pecanje ….
Danes zjutraj, zgodaj zjutraj je odšla z njim …. in z njim …. najbrž s črnim pežojem na dolgo pot …….. srce ji je pelo že od začetka tega dne dalje v tihem pričakovanju. Telo ni ubogalo razuma, ni ji dalo počitka. Ona je likala, spravljala, hodila gor in dol, malo sedla za PC in tako prav za PC-jem tiho pričakal 27. aprila! In nato ……….????

M.

…… znosita vsa na trnih, poskakujoč pod težkimi kovčki
in torbami, vprašujoč drug drugega: “Si vzel tudi tisto torbo
na hladnilniku? ” – Ma, ja, seveda sem jo vzel. Si ti vzela ono
škatlico v spalnici z nočne omarice?” – “Ne, nisem je opazila,
počaki, grem ponjo!”

Oja, seveda jo bo čakal, kdo pa ne bi čakal naše Lili??? Kdo ne bi počakal par minutk, ko pa ima pred seboj nepozabni dopust in ……ah, ljubljenje na svetiniku Sv.Ivana???? Kdo ne bi čakal? Kdor ne bi, je čisti norec in čisti idiot.

In potem gre Lili po škatlic ………

M.

….. in potem pihiti naša Lili še s tisto škatlico iz
nočne omarice do avta, nato zložita vse v avto, sicer
se pojavijo težave pri primernem zlaganju, seveda,
vendar, najlepše je res tako, da gre vse na zelo zelo
tesno!!! In avto je kmalu napolnjen, natrpan, Lili gleda
vso to prtljago, Lili gleda in si misli: “Nič, kar je je, če česa ni, ni, če je česa preveč, nič ne de, če bo česa zmanjkalo, bomo improvizirali. Skratka – ajd, fante, gremo!!” In sede v avto, pritisne gumb CD-ja, najnovejšega, unega od Mambo Kingsov (mix), da full na glas in ………… piči narode, piiiiiiiččiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii, pravac Rovinj! ……….. in njene misli so doli že prej, ko si priveže varnostni pas ………
M.

Madona Marija.. pravlca za dober zutrej :)))))) Dobro jutro Marička.. si danes zgodnja :))))

Jani pozdravlja Marijo in ji želi lep deževen dan :))))

—– in v avtu, ko ji srce igra v melodiji morja in sonca,
se naša Lili spomni presneto dobrih in koristnih
napotkov vseh sodelujočih v pričakovanju njenega
dopustovanja in pecanja, predvsem šefičinih nasvetov
o tisti preklemano dobri zadevi, ki se ji reče …. mišica,
ja, ja, mišica, ki nasane ob pritisku na ..?? e, e, ??? ej, pismo, kva pa vem na kaj, zdaj vozim in si mislim: če pritisnem na gas, se tudi naredi mišica, ampak, če pritiskam na
zavore, ja, ja, to bo, to, se pa mišice še bolj naredijo… to bo….

ja, gremo dalje….. se naša Lili spomni na tisto mišico in roko čisto narahlo, zelo obzirno in nežno, nežno, nežno položi na stegno voznika in čaka…… čaka…… in še čaka……. in je že hudičevo nesprna, ker ni treba nič zavirat!!! Ampak nenadoma ……….
uffffffffffffff, jeeeeeeeeeejjjjjjjj, opsaaaaaaaaaa, bemtiš, isuse, kar vroče je …… obema, ……. tolk je blo treba zavirat ……… uf……..in njegova mišica, ja, ja, ta je pa bla, če je kej sploh blo. ……. ja, mišica …………….. in potem ……….. kljub hudemu srahu in napetosti in tisti …… hudičevo napeti mišici ………. ja, kljub vsemu temu našo Lili zagrabi nekaj čudnega v želodcu. Ne slabost, ne, ne, niti najmanj. Po teles se ji sprehodijo eni čudni … mravljinci, ena čudna sladka napetost …… in počasi obrne glavo proti šoferju in .. glej ga vraga, tudi on jo s strani opazuje? Lilijine oči dobijo moten lesk in veke se narahlo spustijo navzdol proti …….. stegenski mišici, nato pa pogled spet čisto počasi in narahlo in z s pospešenim dihom dvigne …. in se sreča z njegovim …….. ufff! In …….

M.

Marijaaaaaaaaaaaaaaaaa 🙂 ku ku????

Bemti, to je že, uh, hahahah….

Pazi, Jani, ej, sem čist notr padla, bemtiš!
Zdej moram nazaj, da vidim, kje sva z Lili
nekaj končale, eh, se pardonjeram, kje sva
nekaj začele ! Ma nč’ nam šla nazaj, pejta zdej vidva naprej!
M.

Marija.. ti kar dej naprej :))))) jest nisem n’č not padu.. pa še časa nimam pisat :)))

Jani ma dela… za eno uro pa pol, pol pa dam :))))

Kako malo besed potrebuješ zajček.. da poveš bistvo :)))))

…. ma sej do tam še nismo pršli, se bomo še
malo vozili s črnim pežojem, al kaj? Lohka pa …
če sta oba za to ……. gremo kar na ………., a ?

M.

Ha, hahah, yeeahhh Jani !
Res je !
ha, hahaha…..

Jaz sem za!

Pridem nazaj , le toliko, da vesta :))))))))))))))9

A da se še mal vozmo, al da preidemo na bistvo?
Definejšn!
M.

Še malo vozimo, ne smemo prehitro do bistva :)))))))))
Saj peugeot ne potegne čez 200/km/h……………

….. ja, no, pa se pelmo še mal. Zdej moram
pogruntat, do kje smo pa sploh pršli? Aha,
mislim, da je bilo nekaj v zvezi s počasnim
dviganjem zameglejnega pogleda, ane?

M.

Ja, pa na oklico ne pozabi, je zelo važno pri tem……

čakam, da prideš nazaj 🙂

čaki, saj šele zdej grem.
no, ampak ej, vedno, vedno pridem nazaj :))
tudi sedaj bom :)))
ti samo počaki lepo…..

…… Lili prav počasi dvigne pogled in za njegovo
glavo že opazi mediteranske borovce, v nosnicah
začuti njihov vonj …. Sem in tja kakšna velika skala,
na kateri popesluje svoj pomaldanski ples razgreta martinčica, dvigne glavo in poziva svojega osvajalskega martinčka na ljubezenski dvoboj! Repek postavi pokonci, martinček se ji približa …. oh, ti presneti hitri pežo. .. prihiter je, da bi bila naša Lili priča martinčičini romanci …… ampak, dobila je navdiha in ….. zdaj se sama pripravlja na dvoboj, ki jo čaka na otočku, na skalci Sv. Ivana ….. in ob misli na lepoto omamne samote na svetilniku, na lepoto globoke temine morja, na lepoto vonja morske soli, ji prsi narahlo dviga pospešen utrip srca ……. o morje, o sonce, o mirna jutranja tišina, o šumeče večerno valovanje morja …… o zrak, o lepota divjine, o divja lepota osame …..

M.

No, si vidu ?

BRAVO MARIJA:::da nauš pozabila v tole pravljico dalmatinčka malega vplest..s katerim se bosta vrnila a veš??!!!!
HIhihihihi

Bemti imam rad pravljice z lepim koncem… Super konec Marici, pa se pikica od muce!!!!.

Lahko bi bilo tudi drugace, polna luna ima res svojo moc, dokaz je nocoj pet mrtvih na nasih cestah…Brzina proti dvesto, dotik ta prave misice, opazovanje okolice, pa se kaksen kozarcek pred odhodom na pot…

Samo to vec ni pravljica in ni v kontekstu teme..

Jezek je pod vplivom vremena, ceprav ima raje taksne pravljice, kot jo je napisala Marici!

Saj še ni čisto konec, veš ježek, smo nekaj malega
prihranili za popoldan in večer. Zdaj bosta kmalu
prispela dol v Rovinj, kaj kmalu se jima bo prikazal tisti
samotni otoček in svetilnik. Zdaj ne vem, ali je otočku ali
svetilniku ali tisti ta veliki skali ime Sv. Ivan, pa to sploh ni važno. Še malček, malček, par ovinkov še in ……… ah, divota rovinjska, divota ………
Gremo pol naprej!

M.