Pravni interes v ugotovitveni tožbi in zavrženje tožbe s sklepom

Pozdravljeni.

Na okrajnem sodišču imam vloženo tožbo proti društvu, ki je ugotovitvene narave, saj naj bi sodišče v tej tožbi presojalo le o veljavnost internernega akta društva, ki ga je pred letom dni izdal zbor članov oziroma volilna komisija. Okrajno sodišče mi je sporočilo da je datum GO za to zadevo čez približno leto dni.

Zdaj se je pa zadeva med čakanjem že malo spremenila.

Namreč na podlagi 2. in 5.odstavka 13. člena ZDru-1 je zbor članov odločal o moji pritožbi ki sem jo poslal takrat v zvezi s to odločitvijo in na seji s sklepom je zbor članov odločil, da se ta sporni akt društva odpravi – razglasi za ničen. Zadeva je zabeležena na zapisnik, glasovali so soglasno in to je to.

Zdaj me pa zanima naslednje.
Ali je smiselno, da jaz sam kot tožnik posredujem sodišču ta dokument tožene stranke in sporočim, da je pravzaprav že zbor članov sam odločal o veljavnosti tega akta in zato ni več pravnega interesa da se o zadevi čez eno leto odloča še v pravdi.
S tem pa ne ciljam na to da bi želel UMIK tožbe, temveč zgolj zavrženje tožbe s sklepom zaradi izgube pravnega interesa. Pri UMIKU bi me prizadeli še stroški tožene stranke, zato na umik ne pristanem.

Problem ki ga ima ta zgodba pa je v tem da v tej pravdi društvo na sodišču zastopa zakoniti zastopnik, ki se z novo odločitvijo občnega zbora ne strinja, saj akt ki so ga člani razveljavlili,posledično zanj pomeni da je znotraj društva že izgubil vlogo vodenja in zastopanja (v pravnem promet ta sprememba še ni registrirana) in sam bi želel vztrajati v tej tožbi, ki sem jo vložil jaz, da on dokaže da je akt (kljub spremenjeni odločitvi zbora članov) resnično bil veljaven. Iz tega je mogoče sklepati da se bo želel zavrženju tožbe želel upirati (npr. da zapisnik ni veljaven).

Ampak ali bi bil tak ugovor s strani zastopnika v tej zadevi sploh dopusten, glede na to da je to interni akt oziroma notranja odločitev najvišjega organa v društvu, zoper katero pa je povsem mogoče v roku 1 leta sprožiti pravdni spor (14. člen ZDru-1). Zastopniki v pravnem prometu posebnih pravic pri delovanju društva namreč nimajo – vsaj po našem temeljnem aktu je tako.

ALi je torej v tem konkretnem primeru, ki na pravdi poteka danes, sodišče pri predlogu za zavrženje zadeve zavezano k odločitvi zbora članov na zapisniku in mojo tožbo zavržti, tega odstavljenega zastopnika pa napotiti na pravdo v primeru da se veljavnosti novemu akta upira.

Problem ki ga ima ta primer je v tem, da bi v bistvu sodišče s sklepom o zavrženju te tožbe (brez sodnega postopka) priznalo, da obstoji nov akt ki je odpravil prejšnjega in zato samo ne more odločati o veljavnosti prejšnjega.
Ravno s trditvijo da sodišče zavrača pravdo o dokumentu, hkrati potrjuje neobstoj dokumenta, čeprav bi moralo o tem odločati šele čez leto dni v pravdi.

ZDru-1 namreč dovoli dva načina reševanja problemov v društvu:

Prvi:
13.člen
1) Temeljni akt in njegove spremembe, ki se nanašajo na določbe iz prvega odstavka 9. člena tega zakona ter druge najpomembnejše odločitve v društvu, sprejema zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani.

(5) Če temeljni akt ne določa drugače, o pritožbah zoper odločitve organov društva oziroma zastopnika društva odloča zbor članov.

in drugi:
14.člen
(1) Vsak član društva ima pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Enako pravico ima tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo društva zavrnjena.

V našem konkretnem primeru temeljni akt ni določal nobenega organa ki o pritožbah odločah, zato je to nalogo prevzel občni zbor. Ker zakon pravi da zbor sprejema najpomembnejše odločitve, temeljni akt pa določa da je občni zbor najvišji organ v društvu, menim da je bila taka odločitev dopustna. Vprašanje ki me bega pa je kakšna je vezanost sodišča na tako odločitev društva pri zavrženju tožbe, glede na to da samo sploh še ni presojalo o prejšnjem “odpravljenem” aktu.

Hipotetično: če bi se npr. izkazalo da zbor ni bil sklican prav, potem te odločitve na njem posledično sploh niso morale biti sprejete veljavno, ampak, velik vprašaj za mene pa je če bi sodišče pri zavrženju tožbe sploh presojalo o veljavnosti sklica zbora in sprejete odločitve. Ali bi se poglabljalo v veljavnost dokumenta brez ugotovitvenega postopka ki bi mu sledila ugotovitvena sodba.
Ali to spada pod to, da more pred izdajo sklepa sodišče paziti na ničnost zapisnika po uradni dolžnosti ali pa je dolžno verjeti temu kar piše na zapisniku in enostavno tožbo zavreči, četudi to pomeni na nek način da je o veljavnosti prejšnjega akta že odločeno, ker ga ni več mogoče izpodbijati v pravdi.

Skupščino je sklicala petina članov. Če želi biti sodišče prepričano o veljavnosti zapisnika more torej vedeti koliko je vseh članov, ali so podpisali peticijo člani ali ne, itd… Osebno se mi zdi da je to že preveliko poglablanje v veljavnost novega zapisnika, kar pa najbrž ne spada v ta del kjer se ugotavlja le to ali še obstaja pravni interes ali ne.

Veljavnost zasebne listine ki odpravlja prejšnjo zasebno listino je po mojem mnenju lahko čisto nov sodni spor, a bolj kot to me zanima, če je na podlagi zasebne listine (brez pogablanja v njeno veljavo) že mogoče doseči zavržbo tožbe.

Hvala in lp.

Spoštovani,

v skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Predlagamo torej, da v umiku tožbe navedete, da jo umikate iz razloga, ker je tožena stranka vaš zahtevek v celoti izpolnila.

S spoštovanjem!