Prazniki + kg
Anonimus978, 06.01.2025 ob 11:54
Kaj pa zdravje, holesterol, hiperzenzija, srčno popuščanje? Si kaj pokontrolirala kri? Če nimaš vsaj 190 cm, si veliko, veliko pretežka.
Moja soseda ima 130 kil, pri višini 170 cm. Komaj še hodi okoli, diha na škrge in ima kup zdravil. Ampak baše se in kadi pa še vedno.
Seveda vem, da sem pretežka. Že celo življnje. Pretežka sem za cca. 40 kg, hujšam od kar vem zase ampak “glava režonirat nječe”, bi rekel Iztok Mlakar. Na srečo nimam povišanega tlaka in holesterola ampak prej ali slej vse to pride. Ne vem več kako, glava je prazna, volje ni, energije še manj. Začarani krog se vrti in vrti…
debelinka854, 06.01.2025 ob 12:08
Seveda vem, da sem pretežka. Že celo življnje. Pretežka sem za cca. 40 kg, hujšam od kar vem zase ampak “glava režonirat nječe”, bi rekel Iztok Mlakar. Na srečo nimam povišanega tlaka in holesterola ampak prej ali slej vse to pride. Ne vem več kako, glava je prazna, volje ni, energije še manj. Začarani krog se vrti in vrti…
To isto reče moja soseda. Shujšala je že vsaj “eno tono” in dobila nazaj vse in še malo zraven. To je t. i. jojo efekt. Telo si je zapomnilo, da je enkrat stradalo in potem izkoristi vsako kalorijo maximalno.
Morda bi šla do psihologa, da ostreta plasti tega “zakaj glava režonirat nječe”.
Sem brala, da Kitajci debelosti oz salu, rečejo “zid žalosti”. Če dobro razmisliš je res. Tolažba s hrano.
Poskusi. Posledice debelosti pridejo vedno z zamikom.
Ni panike, če se zrediš kako kilo. Gre dol, ko začneš normalno jest nazaj.
Se nisem tehtala, mi med prazniki res nenormalno jemo, ker imamo še druga praznovanja, obiske, da imam pol poln kufer. Trenutno sem nekaj mesecev že bolana, sicer niso šle gor kile toliko, jezi me ful sicer. Ker drugače 5 do 6x tedensko treniram in se gibam. Imam pa pač pol cilj, da bom bolj pazila in dodala še kak kardio.
Imam pa nekje 63 kg. Vedno, ko pridem do preveč kg mi je takoj alarm in ukrepam, ne pol čez par let.
Anonimus978, 06.01.2025 ob 12:23
To isto reče moja soseda. Shujšala je že vsaj “eno tono” in dobila nazaj vse in še malo zraven. To je t. i. jojo efekt. Telo si je zapomnilo, da je enkrat stradalo in potem izkoristi vsako kalorijo maximalno.
Morda bi šla do psihologa, da ostreta plasti tega “zakaj glava režonirat nječe”.
Sem brala, da Kitajci debelosti oz salu, rečejo “zid žalosti”. Če dobro razmisliš je res. Tolažba s hrano.
Poskusi. Posledice debelosti pridejo vedno z zamikom.
Absolutno sem čustveni jedec. Bila pri psihologu, psihiatru, v šoli hujšanja v ZD, na medicinski hipnozi, 4 leta trenirala s trenerjem… Ni da ni. Vedno shujšala a vedno dobila vse nazaj. Tukaj manjka tisti delček, ki ga ne morem najti. V moji glavi.
Ne sekiraj se, debelinka. Lahko je genetika. Moj mož je na 150, vsi v njegovi familiji prav tako. Če bi mu kaj rekla glede hrane, bi mi zameril na smrt. To jemlje kot osebno žalitev – a tako, zdaj mi boste pa še jesti obirali!!! A nima povišanega sladkorja, holesterol tudi super. Jaz sem šlank, a hitro pridobivam na teži, odkar sem v meni. Paziti moram na vsak grižljaj in povem ti, da je stresno!!! K vragu, kdo nam je določil, koliko moramo tehtati, zadavila ga bi lahko.
Če ti paše, le jej. Ko bo vojna in bomo lačni vsi po vrsti, se bomo pa drugače pogovarjali.
Srečno v novem letu!
Diete imajo vedno jojo efekt. Tako kot v svinjaku, bolj ko jih pitaš, težji so. Največji problem je sladkor v kakršnikoli obliki (ali gre za kruh, pecivo, sladkarije, navsezadnje tudi sadje). Sladkor je droga št. 1 (prazne kalorije) po katerem možgani hrepenijo, vedno več in več.
Torej če postopno opustite sladkor, ste s tem spremenili tudi stil življenja in to telo tudi sprejme.
Hujšanje ni prava beseda oz. prava pot za uravnavanje telesne teže. Stradanje ni prava rešitev. Bistvo je v sestavi jedilnika+ število obrokov v kombinaciji z redno vadbo. Bistvo je disciplina. Izloči ogljikove hidrate oz. jih močno znižaj, izloči popolnoma piškote, sladke in slane, jej veliko proteinov in zelenjave, 5 obrokov na dan’od tega dva močnejša obroka, 3 manjše obroke. Vadba vsak dan, začni z 10 minut dnevno, povečuj na 30 minut dnevno, nato na 45, da prideš na 60 minut dnevno. Začni s hojo, hitrejšo hojo, počepi,izpadni koraki, delaj z utežmi( kupi si ročke uteži). najdi si smisel in cilj ter se ga drži, izobražuj se o zdravi prehrani, treniraj možgane in telo- to je edina prava pot, ki deluje na dolgi rok. Ker takšna teža je res kriza.
nič nič, 06.01.2025 ob 10:59
Nič. Že ene 10 let držim isto težo. Za praznike smo zelo veliko jedli, ampak smo tudi veliko gibali in smučali in se obiskovali, tako da je bilo vse v ravnovesju.
Meni je to fenomen.
Da en dan jes in jes in se ri naslednji dan na tehtnici ne pozna. A to takoj ko pojes, spraznis keson v wc?
Ce jaz en dan fajn jem, imam naslednji dan vsaj kilo vec, obicajno kilo in pol do dve.
Drugace sem pa med prazniki v dobrih dveh tednih pridelala 2kg minusa.
debelinka854, 06.01.2025 ob 13:10
Absolutno sem čustveni jedec. Bila pri psihologu, psihiatru, v šoli hujšanja v ZD, na medicinski hipnozi, 4 leta trenirala s trenerjem… Ni da ni. Vedno shujšala a vedno dobila vse nazaj. Tukaj manjka tisti delček, ki ga ne morem najti. V moji glavi.
Očitno nimaš nobenega interesa narediti karkoli… torej ne jamraj. Enostavno ne razumem ljudi, ki se nimajo dovolj radi, ki nimajo nobene volje narediti nekaj zase… In spet eni enačijo manj žri s stradanjem. Če se ne prenažiraš in ne požreš vsega kar vidiš to ni nobeno stradanje. In neka zmernost pri hrani spet ni stradanje. In manj žri definitivno deluje samo, če ni volje pa pač. Se pa še dalje veselo prenažiraj in si uničuj zdravje…
Jaz med prazniki ne jem nič več kot sicer in tudi ne razumem zakaj naj bi bilo nujno se med prazniki prenažirat?
fenomen, 10.01.2025 ob 18:12
Meni je to fenomen.
Da en dan jes in jes in se ri naslednji dan na tehtnici ne pozna. A to takoj ko pojes, spraznis keson v wc?
Ce jaz en dan fajn jem, imam naslednji dan vsaj kilo vec, obicajno kilo in pol do dve.
Drugace sem pa med prazniki v dobrih dveh tednih pridelala 2kg minusa.
ješ giblješ in redno odvajaš. to je vsa skrivnost.
Tudi custveno hranjenje se da imeti pod kontrolo, ce se tega zavedas.
Tebi je to le izgovor.
Tudi meni je bilo vcasih najlepse, ce sem se dobro najedla dobre hrane, klinc gleda probleme, glavno da sem se jaz najedla dobrot.
Zdaj pa ne vec. Ravno zadnjic sem razmisljala, da bi bilo lazje, ce bi se nazrla kakega hamburgerja in pomfrija, pa cez en slasten krof in bi mi bilo lepo, a se mi sploh nic takega ni jedlo, ko sem pomislila na ro hrano, se mi je obrnilo, sem pojedla dve mandarini in se ukvarjala naprej s svojimi tezavami.