Sosedina hči zadnji dve leti hodi s fantom, ki zanju ureja stanovanje v hiši svojih staršev.

Vsak naj ima, kakor hoče, a vseeno me je presenetila izjava: “Jaz pred poroko ne bom nič vlagala tja. Mami mi je rekla, naj ne bom neumna.”

Ok, razumem, stanovanje (delež hiše) morda niti ni prepisano na njenega fanta, torej  bi se vlagalo v skupno nepremičnino. A punca, kolikor je zaljubljena, niti z delom ne pomaga pri ustvarjanju bodočega bivališča.

Vprašala sem jo, zakaj potem urejata stanovanje v hiši njegovih staršev in zakaj ne gresta v najem, če bi se rada izognila morda nepovratnemu vložku, pa je rekla, da ne misli dajat denarja za bivanje, da ima dovolj drugih stvari ugledanih. In da naj se fant kar potrudi, če jo hoče imet. Ker ona si – iz nedefiniranega razloga – zasluži, da jo nosi po rokah.

No, tole me je malo presenetilo. Punca pri 30-tih, naj bi bila izobražena, s službo.

Kaj jim dogaja, nekaterim mladim ženskam?

Pri sosedu tudi njegova žena ni vlagala ne pred poroko in tudi po poroki ne. Za otroke in stroške sta plačevala vsak polovico, za ostalo je pa rekla, da to ni njeno in ne da centa. Svojo plačo je sproti dvigovala in nosila k svojim staršem v hrambo.

Bo zanimivo, ko bo prišlo do razveze….

Pa dovolj je pametna da ne meče denar in delo v nekaj kar ni njeno in nikoli verjetno ne bo.

Saj ima prav. On ni sposoben spravit skupaj štalce imel bi pa kravco.

Bo zanimivo ja. Ker ona je pametna in ne bo ostala brez vsega. Tako kot kokoši ki vlagajo vse svoje premoženje v nekaj kar se v primeru razveze ne deli, ker ni ne njeno ne od moža. Nekateri pač imajo dovolj pameti da ne mečejo denarja čez okno.

Ne brini tuđu brigu – bi bilo za razumet, da bi te srbelo in skrbelo, če bi bila tvoja hči ali sin, tako pa…

Ja, punca ima pa že prav, je pametna, izobražena in ima pri 30ih redno službo, svoj denar, očitno zna in ve, kajo jo lahko čaka.  Današnji generaciji samskih tamladih ni luštno, ko pride do točke “gnezdenja” – sploh zato, ker je preračunljivost in koristoljubje na vsakem vogalu okoli njih – tudi od njihovih tastarih, če so mlajši še od 60 let – je med njimi tudi veliko koristoljubja in nekateri  tamladi tega ne želijo tradicijsko nadaljevati.

Punca ima prav. Ko bo čez 10 let se ločevala, njeno ne bo nič. Pri nama je moj po vsej sili hotel ostat doma v mansardi, čeprav bi imela dovolj financ za svojo hišo. Svoje so naredili njegovi starši, ki so pritiskali njanj, da naj ostane doma. Vredu, ampak za ureditev mansarde in prizdika ne dam niti eura – ostale stroške si deliva pol pol. Imam črni fond s preko 70k, za katerega mož ne ve. Kako ga mislim “legalizirat”. Z dedovanjem.

Tudi, ko bo poročena, se zanjo nič ne spremeni. Terja lahko samo to kar je vložila pa še to se amortizira in iztožit bo morala. Tast in tašča pa lahko kasirata najemnino nazaj.

Ok, pravte, da je ženska pametna, naj ne vlaga v nepremičnino drugih.

Kaj pa če bi bila pametna tudi tašča in tast pa bi tej gospe računala najemnino?

Mislim, z neseserčkom v roki bi se rada priguzila nekomu pod urejeno streho in se temu nekomu ter njegovi žlahti nato mirno pustila živet. Ker je princeska.

Če bi tole hotelo stanovati v moji bajti, bi letela na metli. Daleč letela!

Nič ne bi letela, letel bi ti! Je naše sodstvo tako usmerjeno, da si lahko vesel da ti ne pobere vse!

Ja naj zaračunata, imata pravico. Tako kot ima ona pravico uporabljat možgane in ne ustvarjat premoženja drugim. Ti bi seveda da ti mulc eno pripelje, ona časti celo bajto prenovit….potem jo pa brcne in naj gre s culco a ne?

Ne, jaz si ne želim, da bi otroci stanovali doma. Ker je bila v primarni družini izkušnja sobivanja  z mojo babico zelo slaba in si ne želim poslabšati odnosov z otroki zaradi neumnosti.

Če pa bi si kdo od otrok zaželel ustvariti dom pod domačo streho, bi najprej uredili premoženska razmerja (darilna pogodba na otroka, etažno lastninjenje na otroka, obdarjenčev izbris iz oporoke), šele potem bi lahko kdo kaj počel pod mojo streho. Vsekakor pa ne bi mirno gledala, da se otrok med ustvarjanjem gnezda ubija z delom, njegov partner pa medtem kofetka in šopingira.

Res je to stvar partnerjev, ki si ustvarjata dom – če je en tako neumen, da vloži kompletno delo in denar, drugi pa prispeva le svojo velepomembnost – a jaz vem, da bi tole izpostavila.

Meni je mama rekla, de mi denar in hiso za obnovit. Če grem k partnerju domov mi ne da nic.

Sem zrihtala “svojo” hišo. Po 10 letih recem hvala bogu da ne rabim vsak dan gledat (pijanega) tasta. (Tasca je drugac dobra kot kruh)

Jaz sem ena od tistih naivnic, ki je od prve plače vlagala v tastovo in taščino hišo. V redu, sem tam tudi živela nekaj let, se poročla, imela otroka … ampak na koncu sem popokala otroka in par stvari in šla.

Starejša hči je dobila stanovanje, kasneje sta ga prodala in kupila hišo. Za mlajšo imamo tudi stanovanje- trenutno so not najemniki. Ker je maljša hči šla živet k tašči, je to stanovanje do nadaljnega pač še naše in ga dobi po najini smrti, če ga ne bo prej potrebovala.

Ženska naj bi bila pametna, ker le norci vlagajo v tujo nepremičnino.

Ok, razumem da je včasih težko dokazovati materialne in delovne vložke. Pa, seveda, lahko lastniki nepremičnine mladim izstavijo račun za najemnino.

Pa poglejmo hipotetično: ženska se priseli v hišo partnerjevih staršev. Stanovanje v tej hiši je izdelal in opremil partner.

Mirno sobivata, rodijo se jima otroci, v zvezi sta 20, 25, 30 let.

Počasi bo potrebno menjati stavbno pohištvo, inštalacije, keramiko, belo tehniko, pohištvo.

A za vse zgornje spet prispeva le partner – ali tudi ženska – ker “pač ni nič njeno”?

Vsi predpostavljate, da se lahko zveza sfiži in bo ženska odšla iz hiše tašče ter tasta ter vsaj ne bo izgubila vložka. Ampak – vsaka zveza se ne sfiži in potem se lahko zgodi, da ženska brez vsakega vložka mimogrede postane polovična lastnica nepremičnine…

Tale “kaj pa če” in izogibanje vlaganju ni najbolj primeren dokaz zrelosti partnerjev.

Na zadnji del, kot da po poroki bo potem kaj kam vlagala.

…in…nič novega, je že kar stara praksa to; ko sta kupaj zivela je vsa renoviranja nepremicnine poravnal tast (njegova lastnina), sprotne stroške sta si delila v parnerstvu dolgem 15 let: ko sta se razšla, jo je izplačal; kaj ij koliko ne vem, a meni osebno se ne zdi, da bi bila do par deset jurjev, kolikor jih je dobila, sploh upravičena…

..vlagava skupaj, in je lastnistvo temu primerno deljeno. Meni samoumevno.

če pa tip ni sposoben ene mansarde skup spackat potem pa takega tipa res ne rabim.

Pri nama je moj plačal celo mansardo in prizdidek pa še večino stroškov. Jaz sem imela skoraj celo plačo za sebe. Našparala in kupila hčerki stanovanje, da ne bo rabla pri tašči vedrit kot jaz.

Ona ne bi nič vlagala v stanovanje… To je razumljivo, če ni njeno. Kaj pa oprema (hladilnik, kuhinja, omare, postelja…). Tudi za to ne bo nič pripevala? Uporabljala pa bo? Svoje cunjice, kozmetiko in fuflo bo prinesla?

Dejansko ima prav, da počaka do poroke. Mogoče sploh ni prepričana, da je moški tisti pravi, s katerim bo ostala ali pa on z njo. Poroka pa je le en mejnik, za katerega se niti moški niti ženska ne odločita kar tako. Zdi se mi ok, da ženska pričakuje zavezo v obliki poroke. Če bi bila jaz bolj pametna v življenju, bi takoj pobegnila, ko se moški ni hotel poročiti in čisto prav bi se odločila.

pametna punca!

Ne vidim problema s tem, da ne želi vlagati v stanovanje pred poroko. Še posebno, če zna to tudi primerno skumunicirat. Do poroke pa naj pridno varčuje in ne vse sebično zagoni za svoje “nujne” potrebe.

Ta je pa dobra. A zdaj pa naj se plača tašči in tastu, da bo lahko pedenala njunemu sinku, mu kuhala, prala, čistila za njim, mu vsak večer bila na razpolago za praznjenje jajc in po možnosti še špilala inkubator za njihove vnuke? Saj ste nori. Če že, bi morala tašča in tast za vse to plačevati njej.

Kafe melange