Pred veliko DILEMO!
Pozdravljeni.
Pred dvema mesecema mi je prenehalo delovno razmerje.
Uradno sem bila;xxx, neuradno “multipraktik” oz sam svoj mojster-varianta, počisti tudi sanitarije.
Delala sem v nemogočih in stresnih pogojih. Od jutra do večera.
Nobene nadure in delo čez vikend ni bilo plačano.
Plača- 2.000,00€ bruto. (praviloma s 14 dnevno zamudo, s spremstvom, da si plače ne zaslužimo)
Delodajalec je bil do mene skrajno nekorekten in žaljiv. Vso jezo sveta in osebnega nezadovoljstva je stresal name. Dnevno!
Sedaj,danes me je klicala njegova tajnica, da želi, da pridem nazaj, da sem bila dobra delavka in da me čaka druga (večja) pisarna, (Mislim??!! Človek, me ni niti enkrat pohvalil, pa je imel 2 metra vstran pisarno od moje…
Stanje, na današnji dan;
Prijavljena sem na zavodu. Stanje glede služb je -obupno. Imam (kot večina) 7. stopnjo izobrazbe ekonom. smeri. in kljub nekaj poslanim prijavam itd še nisem bila deležna nobenega povabila na razgovor. Skratka, če nimaš VIP, nekje leto in pol čakaš na “novo” priložnost.
Torej, imam na razpolago dve opciji:
Vrnitev v sistem: “Even hell must be better than this”-torej, prejšnjo službo, ki mi je pobrala vso zdravje in energijo.
Druga ZZRS (kjer stagniram in me daje “psiha”- kje bo nova služba..idejo, da bi začela kaj sama (ala s.p.) nimam.
Prosim, za mnenje. Kaj bi naredili vi?
Se vrnili na staro delovno mesto-vem, da prosti čas odpade ter iskanje druge službe, saj sem v službi kot Francka, ki teče za vozom…delam non stop-zaradi kadrovskega manjka- in je vse na meni. Delodajalec me žene v eno! Brez prestanka, ogromno krat sem ostala tudi brez malice, medtem ko je on v miru kosil cca. tudi do dve uri…
Če ostajam na zavodu- pa ??? Kje, kdaj, kako …lahko upam, na novo službo…in seveda, minus finančni manjko.. nekih prihrankov-ravno nimam.
Hvala za vsako mnenje!!
lp
Bojana
pn.
Ideje, da naj postavim hude (boljše) pogoje delodajalcu-odpadejo, ker ga predobro poznam, in ni varianate “da bo nekdo njemu postavljal pravila igre”….imejte v mislih, da gre za zelo specifičnega delodajalca -nekaj podobnega “g. Šešoku)
Ce te hoce nazaj pa mu postavi neke pogoje, da bo zate se sprejemljivo.
Nisem prebral p.n.. Vseeno mu postavi pogoje, na njemu cim bolj sprejemljiv nacin.
Ja ti revca. Pri dveh jurjih plače nimaš plačanih nadur, medtem ko delavci dobijo 3x manj – skupaj z nadurami, malico in potnimi stroški. Pri vsem tem groznem odnosu pri prejšnjem delodajalcu nisi utegnila najt boljše službe, ravno tako ne zdaj, ko si brezposelna, delat ti pa vseeno ne diši. Niti toliko, da bi službo sprejela is si medtem iskala boljšo, če je že tako “grozno”.
Kaj bi jaz naredila? Najprej bi ti vzela vse bonitete in madomestila iz naslova brezposelnosti. In potem bi gledala, kako bi še lahko sr.ala s polno ri.tjo. Ker, če pridno pišeš prošnje in do zdaj nisi prišla niti do enega (??!?) razgovora, si žal nesposobna.
Včasih sem se zgražala nad managerji, ki delavce izkoriščajo, pa mi je vedno bolj jasno, zakaj. Tako gnilega in lenega naroda, kot je slovenski, moraš res z lučjo iskat. Horda lenuhov, luzerjev in zgub, ki bi radi živeli na tuj račun.
Napiše neumen troll, ki je prisoten na forumu vsak dan od jutra do večera.
Lepolaska
zate samo tole;: Srečen tisti, ki te zgreši!. V vseh pogledih, si ženska nižje vrednosti.
No dajte se že zmenit, ali sem ženska ali sem moški :))))))
Jbga – folk ki je par mesecev ali celo let na zavodu in mu ni ratal niti do enega razgovora prit je len ali nesposoben ali oboje. Da ne omenjamo, da tudi zavod sam napoti take paciente in brezdelneže, ponavadi prej kot v prvem mesecu. Nekulturni se pa tako ali tako poistoveti s takimi zgubami, ker je do 30-ega leta lenuharil, dokler se ga niso doma naveličali in mu ni uspelo skupaj spravit niti za dan delovne dobe, medtem ko je tudi na tisti svoji karikaturi od faksa le – vegetiral.
sprejmi delo – vendar kot s.p. za 2.700€ po pogodbi in tri plačila avansa v naprej
Hvala!
Dober predlog, ampak mi ne bi uspel (pri njem ne!). On se ne pogaja, on ponudbi, sedaj pa vzemi ali pusti…
Lep večer
B.
Ne bodi smešen, tudi slučajno ne bo šla niti probat kaj takega – potem bo morala delat.
Človek, ki se ne pogaja :))))))) takega pa še nismo srečali.
P.s.: pri teh letih ti še ni jasno – ženske nočejo, da jim pomagaš.
One hočejo, da jih poslušaš, “razumeš” in se strinjaš z njimi. :)))))
…samo pogled Nekulturnega :))))))
Nadeni si bolj trdo kožo. Popucaj v glavi, kdo je on, kaj so njegove besede, kaj delaš tam, zakaj vse to prenašaš.
Tip je NOM, kako drugače psihično moten, psihopat ali pa enostavno diktator, ker je pač lahko. Ampak njegov odnos do tebe nič ne pove o tebi, govori samo o njem. Ne pomeni, da ti nisi nič vredna, da nisi sposobna, da nisi okej oseba. On ne zna, ne more ali noče drugače. Tako je, vzemi ali pusti. So ljudje, ki najdejo način znosnega sodelovanja tudi s takimi. Verjetno je v angl. kak priročnik o tem 🙂
Vmes pa seveda še vedno lahko iščeš drugo službo.
Mater ste eni.
iz avijona se vidi, da te rabi, ker ne dobi nobenega drugega norca, ki bi delal tako dobro v
takih pogojih. In “on se ne pogaja”? O, še kako se bo pogajal, ker delo mora biti narejeno, delavca pa nima in to se izkoristi. Zahtevaj povišico in spoštovanje, ob prvem kršenju zagrozi, da greš. Kaj lahko izgubiš? Da boš na zavodu? A nisi že zdaj?
Finta je, da se noče pogajati, ker ve, da v roki nimaš dovolj dobrih argumentov.
Jaz bi šel nazaj k njemu delat. Poskusil bi iztržit nekaj več, a ne v denarju, temveč v delovnih pogojih.
Zraven pa bi aktivno iskal novo delo z boljšimi pogoji in za boljše plačilo in ko bi to dobil bi mu dal odpoved. Vsak osmoljeni delodajalec te bo vprašal za koliko greš drugam – poveš mu pol večji znesek. Morda na tak način omogočiš nekomu, ki pride za tabo boljše pogoje. Solidarnost dela čudeže!
Finta je, da se noče pogajati, ker ve, da v roki nimaš dovolj dobrih argumentov.
Jaz bi šel nazaj k njemu delat. Poskusil bi iztržit nekaj več, a ne v denarju, temveč v delovnih pogojih.
Zraven pa bi aktivno iskal novo delo z boljšimi pogoji in za boljše plačilo in ko bi to dobil bi mu dal odpoved. Vsak osmoljeni delodajalec te bo vprašal za koliko greš drugam – poveš mu pol večji znesek. Morda na tak način omogočiš nekomu, ki pride za tabo boljše pogoje. Solidarnost dela čudeže![/quote]
Kako nimaš argumentov, če te kliče nazaj, ker ne dobi drugega tepca, ki bi delal zanj? Imaš
vse argumente pod soncem – ali plačaj, ali pa delaj sam. Ja se strinjam o delovnih pogojih. ti so bistveni. Frej vikendi, pa spoštljiv odnos za začetek.
Skratka, vcepil ti je v glavo, da nisi vredna nič in si se počutila nagrajeno že, če je dan minil brez njegovega maltretiranja ane?. Ne vem, zakaj bi bilo v drugem poskusu kaj drugače. Ponovila se bo ista pesem, razen če …
Vrnil bi se in začel pesem na novo. Tudi delodajalcu bi dal instrument in mu pomagal igrati.
Vsi pozabljate, da se danes v prevelikem številu v bistvu nekvalitetno in neprimerno izobražujete in si vedite za vrat neke več ali manj neuporabne nazive in stopnje. Za čudit se je, da država to podpira.
Te stopnje so več ali manj v privatnem sektorju vredne en drek.
Mislim, da ti delodajalca ne razumeš in ga še nimaš “pogruntanega”. Tisto kar mu manjka, lahko dobi tudi od tebe. V Mali firmi delamo pravzaprav vse sami.
Pozdravljena.
Najprej se ustavi v miru premisli, kaj in kako je bilo vse skupaj. Zgleda, da sta bila dva temperamentna skupaj. Iz tvojega pisanja je zaznati kup čustev…žalost, jeza predvsem pa nemir.
Predvidevam, da je ob vsaki nepravilnosti stresel nate jezo, ker si mu tako zelo podobna…razlika je predvsem v tem, da je on šef in si lahko več privošči. Ni prav, ampak tako je.
Občutek nevrednosti? Očitno je, da te potrebuje zaradi tvojih odlik..najbrž si se pokazala, kot pridna in zanesljiva delavka. Preložil je nate tudi del svojih del, ker si vredna in ti zaupa…tako zelo, da ni pomislil, da bi ga poslala v tri p….
Umiri svoj temperament, v glavi ali pa v srcu najdi tisto mesto, kjer si varna in te pomiri. Bodi prepričana v svoje kvalitete. Danes je delo stresno, vedno se nekaj strašno mudi, tako se svet vrti…na nas je pa kako si to ženemo k srcu.
Plača, da je imela 14 dnevno zamudo…sranje…ampak vedi, da ni vse tako rožnato drugod…si plače sploh ne morejo izplačati ali pa jo imajo tretjino z nadurnim delom.
Je pa še lahko slabše, ko si na svojem, pa se ti zatakne posel, ne steče ravno po planih, pa si neto sploh ne moreš izplačati, prispevke pa moraš dat državi, četudi ni prometa…pa se cele dneve ukvarjaš z dokumentacijo, ponoči ne spiš, tuhtaš kaj naredit…si ujetnik in srečen postaneš, ko poplačaš obveznosti na katere sploh nikoli nisi imel vpliva. Tako je.
Trenutno, en teden, sem tudi jaz na zavodu, pa službo iščem že leto. Nekaj razgovorov ja, vedno je že bil prej nekdo izbran…ni res, kar pišejo predhodniki. Sem delovna, sposobna imam kar nekaj dobrih referenc pa, če te nekdo ne porine naprej te ne bo nihče vzel. Nekdo, ki te pozna ali pa pozna nekoga, ki reče kako dobro besedo o tebi.
Na tvojem mestu bi vzela to službo nazaj, postavila meje, do kje se lahko spušča…žalitve ne pridejo v poštev. To ni pogajanje, to je ultimat. Dejstvo. Pridem nazaj, delala bom za dobro podjetja, kar je v moji moči. Upoštevala vaše predloge in zahteve. Vem, da ste glavni v tem podjetju, vendar žalitev ne bom prenašala.
Tako nekako bi jaz naredila. V primeru, da ti ne bo uredu, pa še vedno lahko podjetje zapustiš…s tem, da boš že prej iskala in morda našla službo. Ali pa boš zaživela na novo v tem podjetju, kjer že poznaš vse…način dela, pričakovanja, zahteve, cilje in nenazadnje ljudi.
Srečo in umirjenost ti želim (včasih rabiš samo globoko zadihat, pa potem vse narediš, samo brez pretirane nervoze)
Pismu, bi morala svetovalka bit, ne?
Sem čist zgrešila poklic…ekonomist, kot pol Slovenije hahahaaaa
Finta je, da se noče pogajati, ker ve, da v roki nimaš dovolj dobrih argumentov.
Jaz bi šel nazaj k njemu delat. Poskusil bi iztržit nekaj več, a ne v denarju, temveč v delovnih pogojih.
Zraven pa bi aktivno iskal novo delo z boljšimi pogoji in za boljše plačilo in ko bi to dobil bi mu dal odpoved. Vsak osmoljeni delodajalec te bo vprašal za koliko greš drugam – poveš mu pol večji znesek. Morda na tak način omogočiš nekomu, ki pride za tabo boljše pogoje. Solidarnost dela čudeže![/quote]
Kako nimaš argumentov, če te kliče nazaj, ker ne dobi drugega tepca, ki bi delal zanj? Imaš
vse argumente pod soncem – ali plačaj, ali pa delaj sam. Ja se strinjam o delovnih pogojih. ti so bistveni. Frej vikendi, pa spoštljiv odnos za začetek.[/quote]
Bil sem premalo precizen. On teh argumentov namenoma ne vidi, ker punca ni dobila drugega dela.
Če bi dobila še kako drugo ponudbo in začela kje delat, bi bila situacija popolnoma drugačna.
Zdaj pa zamenjajmo delavko z osebo moškega spola in delodajalca z izbrano žensko, pa bomo dobili točno tak post, kakršnega bi napisala Boris ali Nekulturnež po še enem od svojih patetičnih osvajalskih eskapad.
Zahvaljujem se VSEM za podana mnenja, so me nekako pomirila!
Bom še malo premislila… do ponedeljka imam čas, da mu sporočim, ali se vračam…
Hvala še 1x in vse lepo vam želim!
Bojana
Sej poznaš tisti pregovor o škarjah in platnu, ti nimaš glih obeh stvari v roki, imaš samo škarje a v tem primeru dovolj.
Razmere pri nas glede zaposlitve so z enega in drugega stališča katastrofalne. Na eni strani so taki in drugačni delodajalci, ampak dobimo tudi delavce take, da tud delodajalcu povzročajo žolčne kamne.
V tvojem primeru pa bi rekla tako, da sigurno si pridna, a manjka ti samozavesti in to ogromno. Že prvič ko je dvignil glas na tabe, oziroma se je znesel nad tabo, bi ti morala odreagirat. Nikakor ni mišljeno z besednim napadom, ampak je potrebno zadevo na prefinjen način umirit. Kot primer bi lahko uporabila:
– a danes ste imeli naporen dan?
– mal ste napeti, a je kaj takega glede dela, da vam lahko pomagam rešit kako zadevo?
….
…..
VEDNO, ČE IN KO PRIDE DO NAPETOSTI V ODNOSIH JE POTREBNO NA UMIRJEN NAČIN PRISTOPIT IN REŠEVAT ZADEVE. KOT SEM TI ZGORAJ OMENILA S TAKIM NAČINOM NEKAK TI POL PREVZEMAŠ “VLOGO”, KER UNIČUJEŠ VSO TO NAPETOST. MORAŠ BIT ŽE MAL PSIHOLOGA!
Dejstvo je eno, da danes moraš bit vse po malem, kar si ti sama ugotovila, a največ kar danes potrebujejo, sam tega nihče ne bo povedal in priznal, da rabi “sodelavca psihologa”, pri katerem se lahko potoži in spove kaj ga žulji. Ko to tehniko osvojiš, se vse spremeni in na kraj pameti mu ne bo padlo, da te bo žalil ali se znesel nad tabo, razen če ga ne boš kaj pobiksala.
V kolikor se kljub vsemu, kar sem zgoraj ti naštela stvari nadaljujejo pač tud ti stopnjuješ s svojo oštrostjo. Ko je pa dovolj in gre preko meje, pa sama moraš naredit nek korak v eno ali drugo smer. Poveš mu svoje in daš odpoved ali pa ravno tako poveš svoje in ga prijaviš za mobing, sam previdno, da maš stvari evidentirane.
Vsekakor pa v prvi vrsti delaj na SVOJI SAMOZAVESTI! Sej vem, da je hudo in je to hud stres, ko se gre glede dela, pa vendar nikdar in nikoli ne pozabi nase in da dopustiš, da drugi hodijo po tebi!
Lepolaska…
Ta narod ni len ampak ne uporablja pameti in ni jim še jasno, da jih delodajalci zaposlujejo zato, da bodo delali in to UČINKOVITO.Sem bila delodajalec in če ni dobil 1 evra plačano je bil cel halo če pa je on naredu škode za 100 pa mu nisi mogel nič…če zadeve nisi sporovedel v pravilnih postopkih za kar pa nimaš volje niti znanja ..Hočeš samo, da nekdo dobro dela in kar je najbolj zanimivo. Vsak posameznik si misli da je NAJBOLJŠI..
A pri meni je bilo obratno.. Tudi sama imam 7 stopnjo izobrazbe in na zavod sem šla prostovoljno .. Nisem več hotela biti delodajalec…Nisem več hotela skrbet za delo drugih naj si za svoje preživetje poskrbijo delo sami.. Sedaj uživam podporo države in skrbijo drugi zame. Tako je ko delodajalci obupamo nad delavci in državo . Kr neki.
Ignorantska si tudi ti. Problem ni (samo) v delavcih ampak tudi v neumnih delodajalcih. Seveda delodajalec z lahkoto ukrepa, če mu delavec dela škodo, saj je z zakonom celo določena kolikšna je njegova maksimalna odgovornost (precej več kot 100 eur).
Ampak, kot si zapisala, niti imela niti volje niti znanja, predvsem pa si bila preveč gnila, da bi si prebrala tiste 3 zakone. Biti delodajalec od človeka zahteva ravno to: veliko volje, znanja in veselja do učenja. Ti pa le čakaš, da bo država vse opravila namesto tebe.
Sicer si pa sama pogruntala da to ni zate, in si lepo šla nazaj med delavce, služit denar za nekoga drugega, ker je tvojih možganov škdoa, da bi jih uporabljala.
Forum je zaprt za komentiranje.