Lep pozdrav

Starsi mojega bodocega moza, ta je namrec edinec, zahtevajo da naredi predporocno pogodbo za primer, ce se bo kdaj hotel oz. ce bi se hotela lociti jaz. Mene je vse to zelo prestrasilo, ker ne vem kaj bi naj to vse zajemalo oz. zakaj je ta stvar dobra in koga tu najbolj sciti. Me je pa to toliko bolj prizadelo, ker smatram, da me nimajo za posteno punco. Tudi, ce bi se kdaj locila ne bi hotela imeti premozenja njegovih starsev, ki bi seveda preslo nanj po njihovi smrti. Meni bi bilo samo do otrok. Ta moj bodoci moz je Slovenec in zivi v Nemciji, kjer je ta predporocna pogodba prava moda. Nikoli si nisem mislila, da ljudje pri poroki mislijo na materialne stvari; meni je to pomenilo le potrditev najine ljubezni do smrti in se dlje. Natasa ti mogoce ves malo vec o tem, ko je tvoj moz Nemec. Prosim za pomoc!!!

jaz imam mešane občutke glede predporočne pogodbe…po eni strani razumem, če si je nekdo ustvaril neko premoženje in se želi zaščititi…po drugi strani pa, zakaj bi se poročil, če razmišljaš že o ločitvi in se mi zdi pogodba žalitev…??
kaj pa pravi tvoj bodoči mož na to?

Če se bo tvoj mož podredil staršem, te nima dovolj rad.

Predporočna pogodba, pa saj še poročena nista. In logično je, da ko se z nekom poročiš, da si vse deliš (dobro in slabo).

Ne vem, ampak to je meni zelo čudno.

LP in srečno.

Jaz imam o tem tako mnenje:
res je, da se lahko počutiš prizadeto, ker izgleda res tako, kot da ti ne zaupajo. Še vedno pa je bila to verjetno ideja bodočega tasta in tašče. Je pa tudi precej krivde pripisati temu, ker živijo drugače kot pri nas in ni predporočna pogodba tabu tema.
Sicer pa sem tudi sama nekoč potihem razmišljala o tem, ker oba prihajava iz družin, kjer so vključena družinska podjetja obeh družin. Razmišljala pa sem v tej smeri, ker bi se znalo zgoditi, da bi kdaj moja nova družina želela, da delam pri njih, kar pa ne pride v poštev (nok, nok).
Toliko o mojem stališču.

Sanja, brez zamere ampak je nesmiselno govorit o tem , ali jo ima rad ali ne, če ga sploh ne poznaš in ne poznaš niti situacije, v kateri se nahajata. Najbolje, da se pogovorita in se sama odločita. Vsekakor ne tega potlačit in pustit za kasneje. Pogovorita se in se skupaj odločita.

Pepelka, jaz pa mislim, da njegovi starši razmišljajo čisto praktično in realno, ne pa v smislu, da si ti nepoštena ali pohlepna ipd. Ne vem, če si že bila priča kakšni grdi ločitvi… jaz sem bila, smo jo imeli v bližnjem sorodstvu. Ne moreš verjeti, kako se lahko vse obljube obrnejo za 180°, iz popolne ljubezni v popolno sovraštvo in čisto hudobijo. Nekako tako kot v filmu Vojna zakoncev Rose… vse je šlo na pol, še otroško pohištvo, čeprav sta otroka oba ostala pri materi.
Starša pač želita zaščititi svoje premoženje. Seveda bo dedič njun sin (tvoj mož), ampak po zakonu, če se ločita, imaš do tega premoženja pravico tudi ti. In če bi hotela, bi jih lahko fajn oskubila… seveda govorim hipotetično.

Ti predlagam, da se ne obremenjuješ preveč s tem. Predporočne pogodbe so se začele sklepati tudi že pri nas in mislim, da bodo vse pogostejše.
In če po pravici povem, meni se to sploh ne zdi neumno.

Pepelka,

kljub temu, da je meni predporočna pogodba povsem tuja, te razumem. Tudi sama bi bila verjetno prizadeta in hkrati ponižana. Nisi napisala, kaj o tem meni tvoj bodoči mož. Mislim, da je to predvsem stvar vajinega medsebojnega dogovora. Svetujem ti, da se odkrito pogovorita in staršem predstavita svoj vidik na njihov predlog. Če se nameravata poročiti tudi cerkevno pa bi te rada opozorila na eno stvar. Pri zapisniku, ki ga bosta sestavila skupaj z župnikom, vaju le-ta povpraša, če v zakon vstopata neprisiljeno,… Cerkev predporočne pogodbe ne pozna in če se izkaže, da je bila ta sestavljena, je tak zakon neveljaven. Midva sva se poročila pred kratkim in tak primer poznava.

Srečno.

Barbara

Draga Pepelka!
Pri nas pravno formalno ni mogoče skleniti predporočne pogodbe v enakem smislu, kot jo poznajo v tujini. Tam se namreč opredeli delitev skupnega premoženja v primeru ločitve, odškodnine za vsak zakona……en kup je variant. Pri nas velja le zakon, po katerem se načeloma v zakonu ustvarjeno premoženje deli na pol, premoženje, ki ga vsak zakonec prinese v zakon, pa ostane tistemu, ki ga je pred sklenitvijo zakonske zveze imel. Načeloma pravim zato, ker je treba tistemu, na katerega premoženje ni napisano, dokazovat, da je bilo res ustvarjeno v zakonu……Skratka, pri je zakon nad predporočno pogodbo, če je tam napisano kaj drugega. Je pa možno napraviti popis premoženja, ki sta ga imela vsak od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze. Tako je v primeru ločitve čisto jasno, koliko je kdo imel pred poroko.
Pepelka, ne počuti se užaljeno. Je že lepo, da razmišljaš o ljubezni do konca svojih dni, ampak jaz sem videla kar nekaj takih zgodb, ki so se končale veliko prej. In to zelo grdo. Ne boš verjela, kako grdo in neracionalno se obnašajo tisti, ki so jih prizadeli ljubljeni ljudje. Maščujejo se na vseh področjih in ker je največ možnosti prav pri premoženju, tam odvetniki najbolj služijo. Čisto prav je, da se zmenita dokler se še ljubita in spoštujeta. Tako obdržita možnost, da če se kdaj razideta, napravita to z dostojanstvom in razumom odrasle osebe. Življenje je dolgo, pa tudi statistika o ločitvah pove svoje. Ti pa le pojdi v to novo življenjsko obdobje polna upanja in volje, da vama uspe in da bo tista predporočna pogodba obležala v predalu. Kot neka varovalka, ki je ne bo treba uporabit.
Pozdrav,

Natalija

Pozdravljena!
Ne vem, kaj se sploh sekiraš. Jaz bi jo na tvojem mestu z veseljem podpisala, seveda po posvetu s strokovnjakom, ti imaš tudi pravice. Ker, če praviš tako ali tako ne bi hotela imeti ničesar ne tvojega po morebitni ločitvi, in si poštena (se ne možiš zaradi imetja) in povrhu vsega niti nimaš namena ločiti…..
No, hočem reči, če bi jaz bila pred poroko z nekom res bogatim, bi jo hotela podpisat, res.
Pravilno odločitev in srečen zakon,
Jasna

Meni se zdi pomembno predvsem, kaj vidva mislita, ne pa kaj mislijo starši. Če se mislita poročiti, potem je skrajni čas, da se odločita, kdo bo o takih zadevah v vajinem življenju odločal: vidva ali starši, vseeno čigavi.

Drugače pa se mi zdi predporočna pogodba smiselna, če gre za neko večjo razliko v premoženju. Če bosta prinesla v zakon vsak nekaj, potem bo vse, kar si bosta kasneje ustvarila, v primeru ločitve tako ali tako šlo na polovico.

Verjamem, da je težko v trenutkih romantike in misli “Za vedno skupaj” razmišljati o materialnih stvareh in o tem kaj, če ne bo šlo, vendarle pa se mi zdi to pametno, saj si bosta tako prihranila še večjo bolečino, če bi do ločitve res prišlo.

Vsekakor: vso srečo!
m.

Prav lep pozdrav vsem skupaj,

ki ste mi pomagali z nasveti. Spostujem Vasa mnenja! Je pa tako, da se mojemu fantu vse to tudi zdi blesavo ampak to mora naredit, ker sta ga njegova posvojila in sta mu dala vse kar si je pozelel; seveda na materialnem podrocju. Drugace se midva vredu razumeva in se ljubiva. Ja ta predporocna pogodba pac izvira iz te strani, ker so v Nemciji zenske tako pohlepne in gledajo samo na to, da bi nekoga ujele v zakon, se kasneje locile in tako prisle do denarja. Vem, da tu njegovi starsi gledajo prevec neracionalno saj ne gre metati vseh zensk v isti kos. Tudi to me hudo muci, ker se bojim, da ga bosta kdaj izsiljevala, ker ne bosta zadovoljna s snaho in je moj strah se vecji, ker vem kako jima je hvalezen za vse kar sta mu nudila, cetudi ni njun sin. Vendar me boli se toliko zanj, ker vidim kako ga obracata in mu zmeraj dasta vedet koliko sta naredila zanj. Sploh pa niso bogati, pac pa imajo za normalno zivljenje. Seveda bom to pogodbo podpisala s cisto vestjo- po eni strani se mi zdi pametna stvar, po drugi pa zaradi nje dvomim. Hvala.

Sanja_76 je pisal/pisala:
>
> Če se bo tvoj mož podredil staršem, te nima dovolj rad.

Samo zato je nima rad? Dejstvo je, da ko delajo hormoni, je težko trezno razmišljati in večinoma so nam v tem obdobju v oporo bližnji, ki to vidijo in nam lahko neobremenjeno svetujejo.

Dejstvo je tudi, da ni vsak partner prava terna in da po eni strani se prava ljubezen pokaže tudi v tem, da ne zahtevaš plačila samo zato, da se poročiš, ne? Imamo pravico zahtevati delež od nečesa, kjer nismo NIČ doprinesli?

> Predporočna pogodba, pa saj še poročena nista. In logično je,
> da ko se z nekom poročiš, da si vse deliš (dobro in slabo).
Če predporočna pogodba ureja stanje premoženja, ki je bilo pridobljeno pred zvezo, potem res nima nihče pravice si lastiti delež tega, ne?

Če pa ureja tudi zakonski del, je pa to stvar pogajanj. Dobra plat take pogodbe je ravno v tem, da si lahko partner zagotovi denar za otroke, ki so bili spočeti v zvezi. Če je to pravilno narejeno, je potem razveza manj boleča.

Nikoli se ne bi poročila z nekom, ki bi želel da podpišem takšno pogodbo, sploh pa če bi to željo izrazili njegovi starši. Fuj od fuja.

Glede na tvoj odgovor sklepam, da v življanju nikdar nisi mrdnila s prstom in za nekaj garala, saj proizvod oziroma premoženje odraža tvojo vloženo energijo in čas. Sicer pa tako ali tako verjetno nimaš veliko in ti ni treba razmišljat o tem, tako da se ne sekirat 😉

Pepelka, starši se bojijo da bo premoženje za katero so garali končalo v tujih rokah. To, da se hočeta zaščititi je povsem normalno in dandanes nujno!
Je preveč primerov, ko so ljudje zaradi ločitev obogateli ali pa izgubili veliko premoženja. Glede na to, da je bilo to pred več kot 10 leti pa upam, da sta še vedno v zakonu! 🙂