Preganja me preteklost
Končno se mi je nasmehnila sreča v življenju. Dobro sem se poročila in končno imam občutek, da sem nekdo. Izhajam iz družine revne družine kjer je botroval alkohol, občasno droge, fizično in psihično nasilje. Za pijačo in alko je bil vedno denar za hrano in šolske stvari z naju z bratom nikoli. Vsi so vedeli a nihče nama ni pomagal. Končno sem odšla v srednjo šolo, živela v internatu in malo lažje zadihala, čeprav so vsi vedeli, da sem revna ni bilo toliko zaničevanja. Vikende sem preživljala, če se je le dalo, pri kakšni od sošolk ali novo dobljenih prijateljic. Ko sem videla kako drugače živijo sem si obljubila, da se bom izkopala iz dreka, ki mi je bil položen v zibelko. Trudila sem se zelo, glavo sem držala nad vodo, za moje doma sem bila še vedno tista nad katero se lahko izživljajo. Zaposlila sem se v mladem podjetju in tam spoznala moža. Prvič v življenju je nekdo z mano delal lepo. Omogoča mi, da študiram, da imam vse kar si zaželim. Tukaj pa se pojavi moj problem. Starša in brat so to izvohali. Možu pa sem se zlagala, da so mrtvi. Saj se dosti nisem zlagala, ker zame so kot mrtvi. Bojim se kaj bo naredil mož, če mu povem resnico, še bolj se bojim, da ga bi moja družin dobila v svoje kremplje kjer mu bodo natvezili milijon in eno laž o meni. Zakaj se dobrim ljudem dogajajo slabe stvari? Ne znam se odločiti kaj naj naredim. Počutim se, kot da mi ni namenjeno se v življenju imeti lepo in brezskrbno.
Mogoče ti bo ratalo razumeti da ne moreš odnosov na laži graditi. Povej mu in si najdi pomoč. Če je res tako fajn bo razumel. Ker rabiš pomoč. Vlečeš sranje iz svoje družine v svojo novo. Čeprav si domišljaš da ne. V tej si ti ta grda….ta ki laže. Naredi nekaj na tem. Edini način da boš imela dobro življenje je da imaš dobre odnose z ljudmi. Kar pa ne moreš imeti če lažeš in se pretvarjaš. Imaš sploh rada moža? Ali je samo pripomoček k TVOJEMU boljšemu življenju? Odloči se kdo si. Si dober človek? Si nekdo ki laže in se pretvarja? SI nekdo ki izkorišča ljudi za svojo dobrobit? Kdo si?
Jezna, 18.05.2023 ob 18:36
Komot. Jaz sem uradno vdova, ker je bivši mož zame mrtev.
Ne nisi URADNO vdova. Si samo v svoji glavi. Kar ne pomeni nič. No pomeni marsikaj za psihologe, ampak na splošno nič. Nikogar ne zanima kaj ti misliš. Nekaj so misli, nekaj so dejstva. Si toliko vdova kot so tipi z lasuljami ženske. Če ne ločiš realnosti od svoje domišlije si najdi pomoč.
Popay npr, 18.05.2023 ob 18:44
možu jih pač pokažeš žive… in poveš, da z njimi nimaš nobenega opravka že od otroštva.. Da more otrok it v internat ob živih starših, to dosti pove vsakemu normalnemu človeku kakšne starše ima ta otrok..
Internat je za mladostnike ki daleč od šol živijo budalo, ne socialna ustanova. Študentje v študentskem domu imajo tudi grozne starše? Kaj za eno butasto bitje nerazgledano si.
jebeš tvoj intelekt…, kaj pa če ni živela tko daleč, da bi moral biti v internatu…, recimo 60 km oddaljena od srednje šole.., ampak je komaj čakala da gre od doma…
………………………………………..
Izhajam iz družine revne družine kjer je botroval alkohol, občasno droge, fizično in psihično nasilje. Za pijačo in alko je bil vedno denar za hrano in šolske stvari z naju z bratom nikoli. Vsi so vedeli a nihče nama ni pomagal.
……………………………………………
porini si tvoj intelekt glooooboko v anus..
Popay npr, 18.05.2023 ob 19:01
jebeš tvoj intelekt…, kaj pa če ni živela tko daleč, da bi moral biti v internatu…, recimo 60 km oddaljena od srednje šole.., ampak je komaj čakala da gre od doma…
………………………………………..
Izhajam iz družine revne družine kjer je botroval alkohol, občasno droge, fizično in psihično nasilje. Za pijačo in alko je bil vedno denar za hrano in šolske stvari z naju z bratom nikoli. Vsi so vedeli a nihče nama ni pomagal.
……………………………………………
porini si tvoj intelekt glooooboko v anus..
60km je blizu?
In internat ni zastojn veš. Je kar drag špas. Mladostniki, ki imajo probleme doma ne gredo v internat ampak v dom za mladostnike. Ni to isto brihta.
najbolj ironicno je,ko si nekdo upa, komentirati zadeve, o katerih se ne spozna..internet za dijake, studente nikoli ni blizu bivalisca ker v nasprotnem internat zgubi svoj smisel!
@avtorici ; te popolnoma razumem,si zaprla “capital” o prejsnjem zivljenju in zacela z “ponovnim rojstvom v Novem zivljenju”..Hrabro dejanje, da pa so zate tvoji domaci “mrtvi” mi nakazuje v kaksnem trpljenju si rasla..Ce bos cutila, da si zelis odpreti duso mozu,naredi tako, kar ne pomeni da z domacim okoljem moras imeti kakrsnekoli kontakte! Tvoje domace okolje je zate toksicno ,zato bo najboljse cim dlje stran od tam..
šola446, 18.05.2023 ob 17:50
Mogoče ti bo ratalo razumeti da ne moreš odnosov na laži graditi. Povej mu in si najdi pomoč. Če je res tako fajn bo razumel. Ker rabiš pomoč. Vlečeš sranje iz svoje družine v svojo novo. Čeprav si domišljaš da ne. V tej si ti ta grda….ta ki laže. Naredi nekaj na tem. Edini način da boš imela dobro življenje je da imaš dobre odnose z ljudmi. Kar pa ne moreš imeti če lažeš in se pretvarjaš. Imaš sploh rada moža? Ali je samo pripomoček k TVOJEMU boljšemu življenju? Odloči se kdo si. Si dober človek? Si nekdo ki laže in se pretvarja? SI nekdo ki izkorišča ljudi za svojo dobrobit? Kdo si?
Super odgovor.
Imam občutek, da se dekla ni imelo prilike naučiti teh odnosov, zato je skrajni čas, da pogleda resnici v oči in se sooči z posledicami.
Vsa pohvala tebi, da si se dvignila nad tvojim prejšnjim življenjem in nekaj dosegla. Odnosov na lažeh ne moreš gradit. Padlo ti bo veliko breme iz tebe, ko boš možu povedala kako je bilo, kako si živela in kako si si pridobila drug status za kar si se borila. Verjemi, bo prenesel in ti stopil v bran. Pa srečno.
Na novo zaživela, 18.05.2023 ob 17:34
Končno se mi je nasmehnila sreča v življenju. Dobro sem se poročila in končno imam občutek, da sem nekdo. Izhajam iz družine revne družine kjer je botroval alkohol, občasno droge, fizično in psihično nasilje. Za pijačo in alko je bil vedno denar za hrano in šolske stvari z naju z bratom nikoli. Vsi so vedeli a nihče nama ni pomagal. Končno sem odšla v srednjo šolo, živela v internatu in malo lažje zadihala, čeprav so vsi vedeli, da sem revna ni bilo toliko zaničevanja. Vikende sem preživljala, če se je le dalo, pri kakšni od sošolk ali novo dobljenih prijateljic. Ko sem videla kako drugače živijo sem si obljubila, da se bom izkopala iz dreka, ki mi je bil položen v zibelko. Trudila sem se zelo, glavo sem držala nad vodo, za moje doma sem bila še vedno tista nad katero se lahko izživljajo. Zaposlila sem se v mladem podjetju in tam spoznala moža. Prvič v življenju je nekdo z mano delal lepo. Omogoča mi, da študiram, da imam vse kar si zaželim. Tukaj pa se pojavi moj problem. Starša in brat so to izvohali. Možu pa sem se zlagala, da so mrtvi. Saj se dosti nisem zlagala, ker zame so kot mrtvi. Bojim se kaj bo naredil mož, če mu povem resnico, še bolj se bojim, da ga bi moja družin dobila v svoje kremplje kjer mu bodo natvezili milijon in eno laž o meni. Zakaj se dobrim ljudem dogajajo slabe stvari? Ne znam se odločiti kaj naj naredim. Počutim se, kot da mi ni namenjeno se v življenju imeti lepo in brezskrbno.
Ko sem tole prebrala sm imela občutek, da je tvoja družina sadistična in psihopatska ? Ali se motim ? Ste iz vasi ?