Prehlad je spet tu …
Dobro jutro, prijatelji, posebej še naši čebelici,
ki se je javila. Pravi, da deeeeeeeellllllllaaaaaa,
ja ljuba moja, saj nekdo pa mora, ali ne?
Lepotna obdelava, zajček, je že mimo, resno!
S frizuro je vedno tako, dva dni je v redu, pol te
zjutraj dobi megla, ko se sprehajaš s psom,
pa laziž pod grmi za gobicami (BTW, ježek, si
letos že kaj gobaril??). In potem pri urejanju vrta, kjer letos tako ni nič, ker je vse požrla rja. Vendar mi gre zelo na živce, če vrt ni urjen, kljub temu, ali da kaj od sebe ali ne in ga urejam. Plevem in pospravljam še prav tako, kot pomladi, ko se je šele začelo. In sem bila včeraj, ko sem pobirala blitvo, no ta pa res da od sebe vse, kar je možno dati, blitve nič ne prizadene, očistila sem zelje, pobiram tudi že melancane in paprike, tako da neka vseeno je, ni pa nič paradižnikov, za katere sem se nadejala, da jih bom vkuhavala in imela čisto domačo paradižnikvo mezgo. Nič ne de, je drugega kljub vsemu dovolj, ker nismo ekstremno zahtevni.
Ja, dobila pa sem tudi prehlad, ker že drugo ni nič prav posebnega, sem pa dobila prehlad. Nos mi pušča do nezavesti, vsega grintavega imam, smrkam in kiham, in temu primerno tudi počutje sicer ni najboljše. Bolj me boli jeza, kako se more meni zgoditi, da me “sredi poletja” uhvati tale nadloga.
In eno vprašanje za vas, prijatelji, ki ste poznavalci in izkušeni ljubitelji psov. Zakaj psa zapre? Je razlog hrana ali kaj drugega? Pri nas je naša kužika v glavnem na briketih, pasjem rižu in konzervah pasje hrane, če pa že kaj ostane od kosila, kar je redko kdaj, posnamem sicer vso mast stran in potem ji damo tudi to (razen krompirja), pa vendar, kot pravim, je to zelo malokrat, ker nekako ne morem psu dajati ostankov hrane, jebela cesta, in zato smo se pri nas že mejčkeno sprli. Zame je pes živo bitje, ki ga nimam za rejo za predelavo in je kot – en mali človek in ne morem mu dajati ostankov. Smešno sicer, ampak tako je, vendar smo se zdaj že nekako sporazumeli in dogovorili, kako in kaj. Na krožnikih pri nas ne ostane nič, ker smo tako navajeni, da si raje malce manj naložimo, pa krožnik počistimo, kar pa ostane v posodi, pravijo naši, pa tako niso ostanki, ker bi ravno tako mi to pojedli popoldan ali proti večeru, če je hrana taka, da je to možno. In s tem argumentom so me seveda prepričali.
Zdaj pa je bila zaprta in včeraj sem bila “veterinarka”, saj je dekle dobilo tri svečke in smo jih ji morali nekako vturiti, kamor so bile namenjene. Pa ni nihče znal in si upal to narediti, mariči pa doktorske rokavice gor (take imam tudi v njivi in mi roke nekako ostajajo manj uničene) in svečke spravim tja, za kamor jih je doktor predpisal. Zdaj pa čakamo. In če ne bo v redu, sledi revici klistir! Sprašujem se le, kako da kužke tudi zapre? Oz. ne kako, ampak, kaj jih zapre?
Zamorila sem vas s temi rečmi, se oproščam, sem pa danes bolj občutljiva, ker sem spet prehlajena. Oja, to nesrečno vreme mi bo lesto še delalo preglavice, verjemite. In če sem avgusta prehlajena, ne vem kaj bo novembra? Resno se sprašujem? Upam, da ste vsi ostali v redu, da vam spomini na dopust še ne kalijo vsakdanjika, da je oddih tak, kot ste si ga želeli. Imejte se lepo, prijatelji, se že še kaj oglasim, zdaj se situacija umirja pri naši hiši, jutri gremo gledat našega dojenčka, našega fantka. Kar srce mi poskoči, ko se spomnim na to milo malo bitjece. Ker ima otrok že tako vsega preveč, smo se v hiši dogovorili in tudi s starši smo se pomenili, da mu bomo kupili nekaj, ko bo staro leto ali dve, ko mi bodo lahko povedali, kaj najbolj potrebujejo. Ker pa praznih rok ne moremo na obisk, mi je starejša hči povedala, da je kupila odejico in spomnila sem se na zgodbice o Charliyu Brownu, o fantku, ki je vedno nosil s seboj svojo odejico, z njo spal, imel jo je pri sebi, ko je jedel, z njo je hodil na dvorišče … Zagotovo se spomnite Charlieja in Snoopya?? Jaz pa sem se odločila kupiti mu … glasbeno skrinjico. Neumno, morda smešno, za nekoga popolnoma trapasto in neumestno, nerazumljivo ali kičasto …. pa vendar, skrinjica je take oblike, da jo lahko postaviš kamorkoli, videza zelo prijetnega, fantovska, vanjo bo lahko spravil svoje najlepše stvari (tudi obroček in ogrlico iz porodnišnice), poleg tega pa ima prečudovito melodijo. Obe moj dekleti sta jo imeli in starejša jo ima še, mlajši pa se je raztreščila. In ko sem ju položila v zibko, sem odprla skrinjico. Nikoli nista negodovali, le bog ne daj, da sem kdaj pozabila odpreti skrinjico, le tega si nisem smela privoščiti. Naj bo smešno ali karkoli že, tako bo. In upam, da bo tudi mali lepo zaspančkal ob zvokih iz skirnjice in da mu bodo tisti zvoki še dolgo ostajali v spominu ….. lepem spominu !
Prijatelji, imejte se, morda se še kaj oglasim?
Dobro jutro Mariči moja !
Najprej glede gob in gobarjenja, he, he…ježek nima časa za gobe, še za zajčke lovit ne…ups, me daje nagajivost…
Drugo, glede kužka. Moj je zaprt, kadar je kosti. Je tako, se strinjam in za tem strogo stojim, pes ni in nikoli ne bo kanta za smeti ! Moj, je navajen pač , da mu kuham kot nam, če je piksne, ima drisko. Zaprt pa je, kadar je kosti. Običajno ga potem požene če mu spečem jetrca, potem letimo noč in dan okoli. Samo je tako, da nista dva kužka enaka. Vsak je navajen na svoj režim prehranjevanja. Mogoče bi ji dala mleko ? Kakorkoli , tudi jaz bi naredila vse, samo da je oki. Zato, v tolažbo, tudi jaz naredim marsikaj kar kdo drug ne bi, samo da kuža ne trpi. Posvetuj se z veterinarjem . V kolikor ti ne uspe dobiti zadovoljivih informacij, me pokliči na mujota, pa bom jaz govorila z mojo prijateljico, ki je veterinarka .
Praviš, da si prehlajena, to bo zaradi preveč dela na vrtu in premalo s…a! :)))
Oki, pride, še pol!
cmoka!
Uf, zajček moj, meni lije iz nosa kot iz škafa,
najbolje bi bilo, da bi imela kar zavitega, pol
pa nastanejo še občuteljive rdečine in…. hudič
naj vzame vse skupaj!
Naša kužika, oh, hvala bogu, je šla danes čisto
v redu …. in povem ti, da je vsem odleglo. Mož je
zjutraj že knjižico pripravil, pa paprije, saj veš, da
bosta šla na klistir, pol mi je pa telefoniral, da je
bilo v redu, ko je šel z njo ven in ko sem potem
šla še jaz, je tudi bilo v redu. Povem ti, ja, kot za
otroke, tako me skrbi za našo miljenko, res! Ko
pa te pogleda s tistimi zvestimi rjavimi očki in črnim
smrčkom tako nebogljeno, ja kaj pa boš, kot naredil,
kar je narediti potrebno. In splačalo se je, res! Zajček,
hvala za ponudbo, če bo kdaj še potrebno, te bom
zagotovo prosila za nasvet. Naša kužika ima danes
eno leto, veš, in … saj veš, nismo še prav vešči in
izkušeni, mora pa biti tako, da če imaš žival, skrbi
zanjo kot za človeka, če ne gre tako, je bolje, da je
nimaš! Hvala, zajček, še enkrat.
Tisto, premalo s…. a, bogati, tega sploh več ni, od
samih skrbi smo na to pozabili, verjemi! Ampak,
če gre vse na bolje, bo šlo pa še to, enkrat zagotovo …..
Gmajna danes diši, tako močno diši, najbrž po ciklamah,
jih je toliko, da bi človek kar nabiral, nabiral, nabiral, nabiral….
in po trohnobi tudi diši, o kako močno, in potem imajo ene
gobe, strupene seve, tudi tak močan sladkoben vonj po
kumini in ne vem še čemu, ampak vonj je čutiti daleč
naokrog, kjer ta goba raste …. in potem diši gmajnica tudi
po listju, travniki pa so kot spomladi – čisto rumeni. Pogleda
nanje v tem času ne bi zamenjala za nobeno stvar na svetu.
Oči si odpočijejo na tolikšni lepoti, duša najde nekak tihi in
blaženi mir ….. travniki pa rumeni, rumeni, rumeni, zvečer pa
rožico stisnjeo svoje socvetje, kot bi želele čimdlje ostali tako
lepe in pogleda željne …..
Ma kako lije, dijo porko, ko je zuni plus šestdeset ?
Vidiš, ko me ne ubogaš . Al pa hodiš preveč oblečena po svetu, pa je potem tako 🙂 .
Torej glede s…a . Če ni doma, delajta to drugje, zuni, hehe.. Zuni je manj skrbi 🙂 . Samo željo je treba imeti, pa bo, kar zajčka poslušaj. ko danes modruje tuki ko nor…
Aha, glede kužija, ni problem, če kdaj kaj ne veš vprašaj, če vedel zajček ne bo, bo vprašal naprej, pa bova vedeli obe. Nihče ni sam dovolj pameten ..
Uhu, gmajnica diši praviš uhuhu!….
grem, da ne natvezim še kake norčije tuki…
Ti moj ljubi zajček, ja, sej, sej, ampak, hihihihi,
hehehhe, hohohoho, če želiš zuni tisto delat, ti
tudi ne sme liti iz .. nosa, bemtiš! Kako si me
spravila v smeh s svojim modrovanjem, res,
in usta imam razlezena od uhe do uhe! Pravi
mož: kwa ti pa je, da se režiš kot počena – ne
pečena, počena, ej, počena – piška! Jaz pa
naza: pih, prijateljček, berem eno super noro
in dobro idejo! Heh, heh, heh! Hohohohoh!
Ma ti ne veš, ej, kako si me nasmejala! Hval ti!
No, samo racionalno poskušam razmišljat v korist vseh, ki bodo udeleženi v naravnem ambientu. He, he, precej modrujem danes ja in imam občutek, da mi škodi 🙂
Hja, ravno to je res problem, če ti lije iz noska. Zna te motit. Se pravi, do nadaljnega ustaviti vse akcije , katere so bile v mislih, se pozdraviti, potem pa z novimi močni v frontalen napad, brez zadržkov :))) .
He, he, mariči, na cmoka!
Ja, Mariči, ježek je res zaposlen z vsem in svacim, tako da zadnja dva meseca ni nic gobaril.. Bemti, res je, kar pravi zajcek, se nje ne utegnem iskati, kaj sele gobe! Sicer pa vsi trdijo, da pri nas ne rastejo!
Ja glede paradajza imam jaz posebno tehniko in sicer ga nakolim na fizolovke in tako obtrgujem in vezem, da raste cimbolj v visino (tud cez meter in pol).. Ko se pojavi rja, obtrgam liste od spodaj, tisti na vrhu pa je zdrav.. Letos je bil zrel zelo zgodaj in posebej pozegnan, saj je ze vkuhan kecup, se zlahti smo z njim nadelili, pa se tudi za naprej lepo kaze…
Ja, na kumarice pa je ta dez izgleda dokoncal, ceprav so tudi v zraku.. seveda tud zato, ker jaz nic kemije ne uporabljam na vrtu…
Dobro jutro gmajnica !
Danes bomo zarajali malo prej, ura je čakite kolko ? Aha, dovolj, da lepo vstanemo vsi skupaj. Kmalu pride jutranja okrepitev, ki se bo sončila le še do sobote, hehehe…ma itak je bilo dovolj 🙂
Naslednje, naša, se pravi vaša, se pravi čisto naša muca je uboga. Močno pogreša svojega mišončka, in takoj za njim ježka ( mislim, ej ), no potem pa takoj Mariči in ostale…..lahko mi verjamete, da ji je res težko, ker če bi vedeli ob kako pozni uri, je povedala kako ji je dolgčas po nas, bi vas kap.
No, mene ni, ker pač zajček uživa z vami kjerkoli in kadarkoli….
Čebeli, kako napreduješ ?
Mariči , je kaj bolje ?
cmoke vsem !
K…….. je bolje, še pušča še, in to ne malo,
bela cesta. In vsa rdeča in zaripla sem gor
v ta dolg kljun. Čist sem že popiz……… ! Tko
sem jezna, tko………….
Muco pa tesno objemam in ji limam sto
cmokov, revici ubogi, saj je pravi “invalid”
brez PC-ja.
Zajček, kako si pa ti? Danes smo se pa
utajmirali, a? Ne bi človek verjel, res ne?
Ma poslušej ti zajček, a pa bo muca naša
sploh še imela PC? Ker če ne …. ja pol pa
gorje nam? Jaz jo tudi močno pogrešam,
pa ko se bodo ostali vrnili z dopusta, a
sploh bo to pravi forum brez muce, a?
Tako ne bo šlo. Če ne bo mogla sama
do PC-ja, stopimo skupaj, in …..ekšn!
Uh, tudi meni ni dobro. Sem zadnjič peljala avto z odprto šipo. Malo hitreje, pa je pihalo ko svinja in me danes boli cela leva stran ksihta, orenk, pismo rosno. Kot bi bolel zob. Po mojem je tudi to, da sem tako nastradala, posledica premalo ….a, sicer bi bilo vitaminov dost, pa ne bi bil tako drastičen izid 🙂 Smo namreč v letih, ko je treba temu dati posebno pozornost 🙂 ( brusko bi me zdejle tko pohvalil za tole mojo izjavo tedna ).
Yap, Mariči , tale tajming zjutraj je kull, paše ! Počutim se, kot bi vstala od mrtvih :))))))))))))))))
Kaj naj naredimo zdaj s teboj . Zadeva je izgleda resna . Nič bit jezna, kar je, je . Se pravi, da moraš resno pristopiti k reševanju tega problema. Zdaj, kaj je tisto, zaradi česar bi pozabila na ta neugoden prehlad, hehe???
BO ! Bo imela pc, verjemi v nasprotnem primeru bi bila tudi jaz za ekšn, pa če bi bilo treba sprazniti žep do konca !
Samo čaka na gospodarjev muving….
Po mojem bo zadeva rešena šele konec avgusta, ji bom pa povedala za tvojo nesebično idejo…samo mislim, da ne bo problema, bo šlo…
Saj brez nje, enostvano tuki ne gre!
Sej ti ni treba čakat na Bruskota, ker ga tudi ne
boš dočakal. Ej, ti dam za izjavo tedna pohvalo kar
jaz. Baje je “tisto” nasičeno z vitaminom “E”, kar bi
naj bilo več kot dobro za kožo, pazi – kožo! In zdaj si
zamisli “tisto” kar za kremo!!! Uf, pismo, mi je kar
ušlo, ampak sem brala v Cosmopolitanu, res no!
In baje, baje, ampak res samo baje, ima v sebi tudi
nekaj, kar varuje pred ……… prehladi in trganjem v
levem predelu gesichta! Heh, heh, heh! Mene pa
skoz tko trže, po celem body-u, ne samo po levi
strani gesichta!
Zdej, moj predlog je, da se ustopiva na tromostovje,
nastaviva flaškico in prosiva za vitamine! Pol pa –
mazat, mazat, mazat, pa naur rdečega dolega nosu,
pa nau trganja v levi strani gesichta, pa nau ……….
nobenga pomankanja več!
(Uf, mater sem odpičena! Ampak, glej, tko dober
dene, če se včasih člouk s ketne odveže, ane??!!)
Ej, ej, uboga muca, na ta muving bo pa še
čakala, če je kaj podoben drugim muvigašem!
Tko je, brez nje ne gre in konec. Verjemi ali ne,
pogrešati sem začela še tiste, ki so se malokrat
javili, npr. tisto Korošico, ki ji je “tak fletn storl, k je
roko tje not vmes nekam fteknil, pol pa …….” , pa
tudi našo paty, ki se ne javlja že več kot mesec dni,
tudi njo pogrešam, resnično.
In kako potem ne bi pogrešala dretja, ki me spravi
v življenje, “tistega prečudovitega dretja naše ljube
muce”? Miritev je tukaj, je, saj ježek bedi nad najinimi
norostmi, ampak, dretja pa ni! Tistega ta pravega dretja!
Okrog norenja je pa zadeva taka: ko se bliža
četrti del meseca in postajajo noči temnejše,
ko se zazreš v nebo in ne vidiš ničesar, takrat
se pričenja čas norenja. In takrat nori vse, kar
leze ino gre! In takrat, če boš malček bolj pozorna,
sem in tja malo ponori tudi kdo od tistih, za katere
bi dali roko v ogenj, da noreti ne znajo oz. se ne
spustijo s ketne. Mene takrat tako od tal vrže,
tako, da ni povedati moč. Dnevno sem tri cm u
luftu!
In zdaj nama ne preostane drugega, kot čakati
četrti del meseca, pogledati tja gor in …… uf, če
nič ne ugledava, niti sledi o kakšnem koščku
meseca, potem se lahko samo nadejava, da
je tisti košček prestopil v ………. in da bo znorel!