…… le še misel R.K., ki pravi:

———-
Ne izpustimo ljubezni iz rok. Ni slajšega boja kot
bitka zanjo. Brez nje smo pusti in prazni, v pogledu
je žalost, na vzglavniku solze iz vlažnih oči.

Ljubezen ne posluša nasvetov in ne sprašuje, če
lahko.
Ljubezen hoče, ker je razvajen otrok srca in ne
ubogljiv otrok skrbnih staršev, razuma.

Bila je dolga noč. Jokala je vso noč. Postelja je bila,
kot bi jo izvlekli iz globin studenca, mokra, a čista od
njenih solz. Razdelila sva si bolečino in se razšla
kot dva utrujena bojevnika!!!!
————

Ne vem povedati, kdaj se bom spet oglasila. Morda bo tokrat trajalo dlje časa. Nič ne de, gmajna naj živi naprej. Lepo se imejte, prijatelji! Uživajte! In …… naj bodo poti slehernega od vas, če že ne tlakovane, naj bo vsaj tale makadam kar se da raven in naj iz njega ne štrlijo prevelike skale.

Kam pa Marija?

Mislim , da pride hitro nazaj…mora tuki čuvat…divjega zajčka :))))))))

Labodka dobro spelji –
sploh pa si Šumi ne de
tko da prav nič ne dvomim,
lahko pa držim pesti da ti rata vornih vse tisto česar se lotevaš ne de.
Moja!

Še ena misel izposojena od. B.H.-ja:

Večer ni ne dan in ne noč
Je skrivnost.

Pošiljam +vibracije tja v rajski kot (delele gvišn vsaj malce počivaš po južni ne de).
S.