Prenos lastništva med družinskimi člani

Spoštovani,
starši so lastniki dvonadstropne hiše s parcelo; v pritličju bi živela ona, v zgornjem nadstropju pa moja družina; imam pa še enega brata, ki se z mojo trenutno uporabo hiše strinja; zanima me kaj bi bilo za mene pravno najboljše, saj bi del hiše prepisali na mene (zaradi pridobitve kredita) prav tako pa bom sam izvedel veliko investicijo v zunanjost in notranjost zgornjega nadstropja; kako najbolje zavarovati to investicijo, da bo upoštevana pri dedovanju oz. da bo upoštevana že sedaj;zanima me tudi ali je potrebno hišo deliti glede etažne lastnine na dve enoti ali se lahko prepiše le določen odstotek površine; ne želim si da bi čez nekaj desetletij bilo to vse pozabljeno in možnost spora na sodišču.
Hvala za vaš odgovor.

Spoštovani,

morda bi bilo smiselno razmišljati o pogodbi o razdelitvi in izročitvi premoženja. . Izročilna pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, sicer je neveljavna. Od drugih pogodb se izročilna pogodba (darilne pogodbe, pogodbe o dosmrtnem preživljanju, preužitne pogodbe) razlikuje predvsem po tem, da se lahko sklepa le med izročiteljem in njegovimi potomci, posvojenci in njihovimi potomci (v nadaljevanju: potomci) . Pri tem mora biti izpolnjen pogoj, da se morajo z izročilno pogodbo strinjati vsi, ki bi s tako pogodbo lahko pridobili določene koristi, torej vsi izročiteljevi potomci, ne glede na to ali pogodba vključuje le enega izmed njih ali vse. Če se kakšen od izročiteljevih potomcev s pogodbo ne strinja, lahko da privolitev k pogodbi tudi kasneje v enaki obliki. Prav tako pa izročilna pogodba ostane veljavna, če potomec, ki se ni strinjal, umre pred izročiteljem, ne da bi bil zapustil svoje potomce, če se odpove dediščini, če je razdedinjen ali če je dedno nevreden. Seveda pa je lahko stranka izročilne pogodbe tudi zapustnikov zakonec ali izvenzakonski partner. V tem primeru je pomembno da se z izročitvijo in razdelitvijo tudi ta strinja. Če zapustnikov zakonec v izročilni pogodbi ni upoštevan ima še zmeraj iz zapuščine pravico uveljavljati nujni delež, iz česar izhaja, da se pri ugotavljanju vrednosti zapuščine (na podlagi katere se določi vrednost deleža nujnega dediča) tisti del, ki je bil z izročilno pogodbo izročen izročiteljevim potomcem, šteje za darila. Izročitelj lahko v izročilni pogodbi razpolaga le s svojim premoženjem, ki ga je imel ob trenutku naprave izročilne pogodbe in ne s premoženjme, ki bi ga imel v trenutku svoje smrti. Prav tako pa lahko razpolaga s svojim celotnim premoženjem ali le z delom premoženja.

S spoštovanjem!

Pozdravljeni,

Sem lastnik vikenda, ki ga je oče name prepisal, ko je bil še živ. Po očetu sem dedoval tudi 1/2 stanovanja v katerem živim z materjo, ki je lastnik druge polovice stanovanja. Ob očetovi zapuščinski razpravi sva se s sestro dogovorila, da se ona odreče svojega dela dediščine v zameno za to, da ji jaz prepišem vikend.
Sedaj bi s sestro uredila to zadevo tako, da ji jaz z darilno pogodbo predam vikend, mama pa bi meni prepustila svojo 1/2 stanovanja z darilno pogodbo ali z oporoko.

Moje vprašanje je: kako naj se zavarujem da sestra ne bi mogla izpodbijati darilne pogodbe med mamo in mano oz. mamino oporoko. Ali je možno da se v darilno pogodbo oz. oporoko doda člen, da sestra s tem soglaša in zato nima pravice do kasnejšega izpodbijanja? Oziroma ali je možno združiti obe darilni pogodbi (za vikend in za 1/2 stanovanja) v eno?

Hvala in lep pozdrav!

Spoštovani,

v tem primeru bi bilo najbolje, da razmerja na stanovanju rešite z izročilno pogodbo. Vikend pa sestri prepustite z darilno pogodbo.

S spoštovanjem!

Pozdravljeni. Prosim, če mi lahko svetujete, kateri je najcenejši postopek prenosa lastništva stanovanja na ženo. Vsak sva lastnika po ½ stanovanja v vrednosti cca 60.000€ . Stanovanje je v lasti od leta 1990. Sedaj bi rad, da bi bila žena 100% lastnik. Mi lahko daste okvirno oceno stroškov prepisa, pogodbe, tax… Najlepša hvala.

Lepo pozdravljeni,

rada bi vaše pravno mnenje glede “prenosa lastništva med bratoma” …

naš primer je tak, da je stric podedoval nepremičnino , v kateri še vedno živi njegova mama…naša nona…drugi sin ( moj oče ) je podedoval druge nepremičnine…zaenkrat je vse okej….brat ( stric ) bi rad mojemu očetu podaril podedovano nepremičnino…zanima nas kako je s plačilo davka v tem primeru..kaj je s finančnega vidika bolj ugodno a nas? .oziroma ali bi nam koristilo….citiram “Odstop dednega deleža pred delitvijo

146. člen

(1) Dedič sme pred delitvijo prenesti svoj dedni delež, bodisi v celoti ali deloma, samo na sodediča.

(2) Pogodba o prenosu dednega deleža mora biti overjena.

(3) Pogodba dediča z osebo, ki ni dedič, o odstopu dednega deleža, zavezuje dediča samo, da po razdelitvi izroči svoj delež sopogodbeniku; z njo ne dobi sopogodbenik do delitve nobene druge pravice.

(4) Za delitev se šteje tudi dogovor dedičev, da postanejo v sorazmerju z dednimi deleži solastniki posameznih zapuščinskih stvari. ”

Za vašo strokovnost se vam iskreno zahvaljujem.

Ivanaivana

Spoštovani,
potrebujem kratek nasvet glede prenosa podedovanega lastniškega deleža po očetu. Oče se je po ločitvi ponovno poročil in po njegovi smrti sem podedoval 1/5 stanovanja. Ostale 4/5 je podedovala mačeha, ki živi v tujini. Ker v tem stanovanju praktično nikoli nihče ne prebiva, želim izplačilo tega deleža. Kateri način prenosa lastništva je davčno oz. stroškovno najugodnjejši? Koliko časa običajno traja postopek, glede na to, da za urejanje zadev prihaja mačeha iz tujine? Kaj storiti v primeru, če pride do zavlačevanja s strani mačehe?
Za odgovor se vam vnaprej zahvaljujem.

Spoštovani!

Prosim za nasvet: solastnik po dedovanju in sicer 1/3 je živel v tujini že veliko pred očetovo smrtjo in se v slovenijo ni nikdar več vrnil /niti ni prejel sklepa o dedovanju/. Po njegovi smrti je dedič navedene tretjine njegov sin, kateri živi v franciji na neznanem naslovu. Zanima me kako bo glede nepremičninskega davka- kam bo DURS pošiljal račune, kdo bo plačnik računov in kakšne so lahko posledice neplačevanja! Lastnina je hiša in se je zaradi majhnosti ne da deliti. V njej prebiva drugi tretjinski solastnik, ki jo je sam popolnoma obnovil.
Lep pozdrav!

Spoštovani!

Prosim za nasvet: solastnik po dedovanju in sicer 1/3 je živel v tujini že veliko pred očetovo smrtjo in se v slovenijo ni nikdar več vrnil /niti ni prejel sklepa o dedovanju/. Po njegovi smrti je dedič navedene tretjine njegov sin, kateri živi v franciji na neznanem naslovu. Zanima me kako bo glede nepremičninskega davka- kam bo DURS pošiljal račune, kdo bo plačnik računov in kakšne so lahko posledice neplačevanja! Lastnina je hiša in se je zaradi majhnosti ne da deliti. V njej prebiva drugi tretjinski solastnik, ki jo je sam popolnoma obnovil.

ps.: dodatno vprašanje: kako je “najlepše” prenesti svoj tretjinski delež na solastnika- prodaja ali daritev
ali se lahko v slučaju prodaje upošteva delež katerega je solastnik že vložil v obnovo /zmanjšanje vrednostiobjekta/.
Lep pozdrav!

Pozdravljeni,

moja mati ima v lasti hišo, ki je razdeljena na 2 stanovanja.
V zgornjem stanovanju in na podstrešju si s fantom urejava stanovanje. To bi rada tudi pravno uredila, da se lastništvo prepiše name. Zanima me kako lahko to uredim, da sestra ne bo mogla ničesar zahtevati od tega stanovanja (da se ne bo štelo v dediščino)?

Hvala za odgovor.

Pozdravljeni
Imam problem.pokojni oče moje mame je lastnik nepremičnine (gozda) ob njegovi smrti ni bila prenešena lastnina na mojo mamo čeprav je edina dedinja.Zanima me kje začet da bi to stvar uredil.
Za odgovor se že vnaprej zahvaljujem
K.D.

Pozdravljeni,
Starsa, porocena vec kot 30 let sta po jazbinskovem zakonu kupila stanovanje, vendar se je kot lastnik zapisal samo oce. Kako najceneje in najbolj enostavno polovico stanovanja podari, prepise na mamo. Je potrebno placati davek in koliko. Danes je stanovanje namrec vredno bistveno vec kot ob nakupu. Hvala za odgovor.

Spoštovani,

pravni posli med zakoncema morajo biti v notarskem zapisu, zato predlagamo, da se z vprašanjem glede stroškov obrnete na notarja.

Če npr. izberete darilno pogodbo bosta davka na dediščine in darila oproščeni.
Ravno tako pa lahko v primeru razveze zakonske zveze to darilo zahtevate nazaj.

S spoštovanjem!

Spoštovani,

člen, ki ste ga citirali je moč uporabiti le znotraj zapuščinskega postopka (…”pred delitvijo…”).

Bratje in sestre spadajo v drugi dedni red, zato bi bil vaš oče zavezan k plačilu davka na dediščine in darila. Koliko bi ta davek znašal je odvisno od vrednosti samega deleža. Izračun vam lahko podajo na DURS-u.

S spoštovanjem!

Spoštovani,

najenostavnejši in najcenejši način je, da delež mačehi prodate z navadno prodajno pogodbo.

S spoštovanjem!

Spoštovani,

Solastnik ima vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času.

Če se solastniki o načinu delitve ne morejo sporazumeti, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes.
Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev).
Na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti solastnik, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov.

Solastniku, ki je v tujini bo sodišče dodelilo skrbnika za poseben primer, ki ga bo zastopal v tem postopku. Seveda pa boste stroške skrbnika dolžni nositi vi kot predlagatelj postopka.

S spoštovanjem!

Spoštovani,

predlagamo, da z mamo sklenete dogovor o priznanju solastninske pravice na podlagi vlaganj v nepremičnino.

S spoštovanjem!

Spoštovani,

Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.

Predlagamo torej, da o tem premoženju (gozdu) obvestite sodišče.

S spoštovanjem!

Spoštovani,

V času trajanja zakonske zveze se skupno premoženje lahko razdeli po sporazumu ali na zahtevo enega ali drugega zakonca.
Sporazum mora biti sklenjen v notarskem zapisu.

Predlagamo vam, da se o stroških pozanimate pri notarju.

S spoštovanjem!

Pozdravljeni g. Koprivšek,

zanima me, kakšna je razlika med “menjavo (so)lastniških deležev – menjalna pogodba” in “razdelitvijo solastnine – pogodba o razdelitvi solastnih npr. nepremičnin”. Sta to pravno definirana pojma? Obstaja ključ, po katerem se določi katera izmed pogodb se lahko uporabi za posamezen primer?

Za vaš odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem.

Jana

Spoštovani,

Z menjalno pogodbo se vsak pogodbenik zavezuje nasproti drugemu sopogodbeniku, da mu bo izročil nepremičnino in prenesel nanj lastninsko pravico na zamenjani nepremičnini.

Sporazumno delitev solastnine je mogoče doseči v primeru, če se vsi solastniki strinjajo z delitvijo in načinom delitve solastnine. V tem primeru se sklene pogodba o razdelitvi solastnine. Solastniki se lahko povsem sami odločijo, kako bodo solastnino razdelili (npr. tako, da eden postane lastnik stvari in ostale izplača ali npr. tako, da na stanovanjski hiši vzpostavijo etažno lastnino in potem postanejo lastniki posamezne etaže).

Kaj je za posameznika v danem primeru najboljša rešitev, se presoja ob natančni preučitvi celotne situacije.

S spoštovanjem!

Pozdravljeni,

sedaj bi urejali hišo, ki je trenutno še napisana na babico. Zaradi kreditov in papirjev, da se nebi urejali kasneje bi tudi to sedaj vse uredili, zato me zanima kaj se mi najbolj splača, ali da nepremičnino takoj napišem nase (vnukinja) ali jo prepišem na očeta (babičinega sina), kako gre s tem dedovanjem? in kje naj te papirje uredim ter kaj se mi tudi bolj splača, da nebi bilo nobenega davka za plačati, katera pogodba (darilna..)?

Lep pozdrav.

Spoštovani!

Če darilo prejme dedič prvega dednega reda, je le to oproščeno plačila davka. Na podlagi Zakona o dedovanju so v prvi dedni red uvrščeni potomci in zakonec darovalca, torej tudi vnuki. Najbolje bo, da z babico skleneta darilno pogodbo, na podlagi katere vam, kot vnukinji, ne bo potrebno plačati davka na darila. Darilna pogodba mora biti v pisni obliki. V praksi to pomeni, da pogodbo lahko sestavite sami, pri notarju pa morate overiti podpise. Ta varianta je za vas bistveno cenejša, kot če sestavo pogodbe zaupate notarju, saj vam bo le ta v tem primeru zaračunal takso glede na vrednost nepremičnine.

S spoštovanjem!

Pozdravljeni!
Zanima me kaksen je potek pri prenosu nepremicnine od dedeka in babice (vsak pol lastnika) na vnuka(moj mož)? In kaksno pogodbo bi bilo najbolje sestavit ce bi rada bila oba z mozem skupaj lastnika. Je bolje da se prenese najprej nanj in potem dodatna pogodba da se pol prenese name ali se kot zakonskemu paru lahko kar pol pol pise? Zraven tega nisva prepricana, ce so strici dobili deleze (dedek in babica pravita da so, papirjev pa ni) in naju zanima ce je mozno narediti se kaksno sporazumno pogodbo zraven ali pa kar v ono pogodbo vkljucit, da se strici podpisejo, da so dobili svoj delez in da ne bodo nic zahtevali. Je to mozno? Kaksni postopki in pogodbe bi bili najcenejsi? Razmisljala sva o darilni+sporazumni pogodbi? Bi slo tako? Glede na to da je nepremicnina ocenjena na 50207€ naju zanimajo tudi stroski. Hvala za odgovore! Lp, Janja

Spoštovani!

Premoženje iz starih staršev na vnuka lahko prenesete npr. na podlagi izročilne pogodbe. S to pogodbo se izročitelj zaveže izročiti in razdeliti svoje premoženje svojim potomcem in njihovim potomcem, s čimer se morajo strinjati vsi potomci. Ta pogodba pa mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (sestava pogodbe pri notarju stane 230 EUR). Lahko pa se odločite za darilno pogodbo. V tem primeru stara starša preneseta z darilno pogodbo svoje premoženje na vnuka in ker ta spada v prvi dedni red je oproščen plačila davka. V tej isti pogodbi ugotovite, da so strici svoj delež že dobili in naj bodo sopodpisniki pogodbe, nato pa naj njihove podpise overi še notar. To darilo vnuku pomeni v odnosu med možem in ženo posebno premoženje vašega moža, saj je skupno premoženje zgolj tisto, kar je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze, zato sporazumna pogodba o delitvi premoženja ne pride v poštev. Vaš mož bo moral nato z novo darilno pogodbo prenesti ½ premoženja na vas in v tem primeru boste vi, kot njegova žena oproščeni plačila davka. Najceneje je, če darilno pogodbo sestavite sami in nato pri notarju le overite podpise (overitev podpisa stane okoli 40 EUR). Tretja možnost pa je, da se skupaj z možem zavežeta do smrti preživljati dedka in babico, torej, da sklenete pogodbo o preužitku ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Na podlagi take pogodbe se stara starša zavežeta, da bosta na vaju z možem prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, vidva pa se zavežeta, da bosta babici in dedku do njune smrti nudila določene dajatve in storitve. Obe pogodbi morata biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa, stroški pa so enaki kot pri izročilni pogodbi.
Zemljiškoknjižni predlog za vpis lastninske pravice lahko podate preko e-sodstva s kvalificiranim potrdilom, preko notarja ali pa kar osebno na sodišču. Če predlog vložite osebno na pristojnem sodišču bodo stroški cca 90 EUR, če vam bo to naredil notar pa boste poleg fiksnih 60 EUR plačali še notarsko takso. Za podatek koliko znaša le ta, je najbolje, da se pozanimate pri bližnjem notarju.

S spoštovanjem!