Pretečen izpit voznika začetnika
Pozdravljeni, žal ne poznam Teo-ta in Robi-ja tako, da ne morem odgovoriti. Potrebnih je več podatkov za točen odgovor. Lp
Nekoč je bilo v Celju uspešno prevozniško podjetje Izletnik Celje, ki je imelo učitelja vožnje, da je učil bodoče avtobusarje voziti avtobuse. Bil je fajni inštruktor in imel je veliko kandidatov. Tudi za šleparja, motor in za osebni avto je imel ogromno kandidatov.
Potem je skupaj s kolegom Rudijem Rutarjem šel sem. Zdaj pa učita v ZŠAM.
http://zsam-celje.si/nasi-ucitelji-voznje.html
Toda kdo podaljša izpit, inštruktor ali UE? Torej, če je UE hudobna…
Pozdravljeni, podaljšanje vozniškega dovoljenja se opravlja na UE. Za podaljšanje pa so različni pogoji. Odvisno za kaj gre. Predvidevam, da sprašujete za podaljšanje vozniškega dovoljenja (v.d.) za voznika začetka. Le ta mora v roku dveh let opraviti tečaj varne vožnje in potrdilo dostaviti ob podaljšanju. Zakon sicer dovoljuje izjemo podaljšanja po preteku dveh let, v dobi enega leta, če ima voznik tehtne razloge zakaj ni uspel prej opraviti varne vožnje. Lp
Hlapci nočejo več biti hlapci. Zato pa ni več AMD in pravila so morali popustiti. Zdaj hlapec lahko opravi varno vožnjo za voznika začetnika, četudi več kot čez dve leti. Hlapcu ali dekli UE tako, kljub temu, da ima pretečenim vozniško dovoljenje, ko prinese potrdilo o opravljeni varni vožnji – izda novo vozniško dovoljenje. Samo ne vem pa ne, kako opravi varno vožnjo, če nima veljavnega vozniškega dovoljenja? Ali takega hlapca ali deklo inštruktor posadi v svoj avto, šefu reče, da napiše modro knjigico in gre s hlapcem ali deklo malo vozit? Ali pa se to uporablja samo za stare dekle, ki že dolgo niso vozile in ne vedo, če še znajo.
Slika se v večini primerov poskenira in se ne uporabi druga, UE pa spusti hlapca ali deklo skoz tudi, če je opravil varno vožnjo po preteku vozniškega dovoljenja. Sicer bi pa lahko prišlo do tega, da bi recimo imela ena dekla pretečeno vozniško in še veljaven CPP in ure od prej. Naj jo inštruktor še enkrat pelje na glavno vožnjo?
Me pa zanima, če inštruktor tako osebo, ki nima več vozniškega dovoljenja posadi k sebi v svoj avto? Prej pa še napiše modro knjigico?
Pozdravljeni, predpisano je kaj se lahko opravi, kaj ne in kako do ponovne pridobitve v.d. Če tudi ni veljavnega v.d. se kandidata lahko pripelje na poligon (kdorkoli-taxi, sorodniki, uč. vožnje itd.), kjer opravi tečaj. Če nima urejenega svojega vozila ga lahko načeloma tudi najame. Težave se pojavijo, ko ljudje ne želijo razumeti, da je to predpisano in ne vidijo dobrobita v tem. Dejstvo pa je, da bi vsi vozniki morali, vsake toliko časa, osvežiti znanje in bi se stanje na cestah močno izboljšalo. Postopki za podaljšanje ali obnovitev v.d. so jasni. Večji problem je, da nekateri niso smiselni in da se jih ljudje ne držijo. V večini primerov pa ni težav, so pa izjeme, ki nočejo razumeti pravil oz. “sistema” in ne vidijo zakaj je tako. Žal nastanejo nepotrebne težave in slaba volja. Če vsak opravi svoje, ni težav. Lp
Pozdravljeni, dokler ni v.d. podaljšano, ne smete biti na cesti. V primeru, da vas ustavijo, vas lahko ob kontroli kaznujejo. Torej do poligona vas mora nekdo pripeljati. V primeru, da se vozite brez veljavnega v.d. in vas ustavijo pa menim, da ob smiselni obrazložitvi, zakaj se vozite in kam ste namenjeni, vam policist ne bo izdal kazni ampak vas bo opozoril, ni pa nujno. Veliko večji problem boste imeli, če se na poti zgodi kaj in nimate veljavnega v.d. Takrat se zadeve zakomplicirajo. Žal bi morali prej misliti na podaljšanje v.d. V izogib teževam vam predlagam, da vas nekdo zapelje do poligona ali pa vzamete taxi in si vozilo najamete na poligonu. Lp
ZŠAM so kot mravlje. Če gredo (s stranko v avtu) proti Ljubečni poberejo stranke, ki gredo na varno vožnjo ali pisat pole v izpitni center.
Ne le ljudje, tudi mravlje po končani bitki poberejo svoje ranjence.
mravlje Megaponera analis napad termiti Wikimedia commons
Mravlje Megaponera analis med napadom na termitnjak.
Bojevniške mravlje Megaponera Analis za hrano lovijo termite. Izvidnice najprej najdejo termitnjak, o tem obvestijo mravljišče in se vrnejo s četo med 200 in 500 mravelj.
»Po tri stojijo ena ob drugi, v 2 metra dolgi koloni,« pravi biolog Erik Frank iz nemške Univerze v Würzburgu, ki preučuje te velike mravlje.
Ko termiti zaznajo približajočo se vojsko, skušajo zavarovati termitnjak in pobegniti. A bojevniške mravlje jim ne dajo dihati. Poženejo se za njimi in pričnejo s pokolom.
»Po približno 20 minutah je bitke konec. Ogromno termitov leži mrtvih na tleh in mravlje jih začnejo ob odhodu pobirati.«
Pred leti je Frank med preučevanjem mravelj v Slonokoščeni obali opazil, da nekatere mravlje, ki so po bitki marširale domov, niso nosile plena ampak druge mravlje.
mravlje Megaponera analis termit macrotermesWikimedia commons
Mravlje Megaponera analis v boju s termitom vrste Macrotermes.
»Spraševal sem se, kaj se dogaja tukaj? Zakaj so prenašale druge mravlje?«
Izkazalo se je, da te mravlje niso bile mrtve, ampak le ranjene.
Med divjo bitko so na udaru namreč tudi napadalke. Nekatere v boju izgubijo življenje, druge pa so tako ali drugače poškodovane. Navadno jim manjka kakšna noga ali pa so obtežene z mrtvimi termiti, ki so še vedno trdno zagriženi v njih. Tako ali drugače, ranjene mravlje so mnogo počasnejše od nepoškodovanih.
Če bi jih nepoškodovane bojevnice pustile za sabo, bi poškodovane mravlje najbrž umrle. Ker so počasne, ranjene in osamljene so mnogo večja tarča za plenilce kot so denimo pajki. Zato jih nepoškodovane tovarišice primejo in odnesejo v mravljišče, kjer iz njihovih teles odstranijo ostanke termitov, mravlje z manjkajočimi okončinami pa se na novo naučijo premikanja.
Frank pravi, da skoraj vse poškodovane mravlje, ki se vrnejo domov, dokaj hitro v celoti okrevajo. »Že naslednji dan smo jih ponovno videli sodelovati pri lovu.«
Reševanje in oskrba ranjenih bojevnic ima velike koristi za kolonijo. Število mravelj, ki jih tovarišice rešijo po bitki je v grobem enako številu mravelj, ki se v koloniji rodijo vsak dan. Gre torej za znatno število bojevniških sil, ki prispevajo k dobrobiti in razvoju celotne kolonije.
Čeprav bi lahko na prvi pogled to obliko reševanja primerjali z reševalnimi misijami, ki jih po svetu izvajajo te ali one človeške vojske, pa obstaja ena pomembna razlika med mehanizmom po katerem delujejo mravlje in po katerem delujemo ljudje ter ostali sesalci.
»Te mravlje tega ne počnejo iz dobrosrčnosti,« pravi Frank. Niso motivirane z empatijo kakor marsikdaj ljudje ampak se le odzivajo na kemične signale, ki jih sproščajo ranjene mravlje.
»Če [mravlje] naletijo na poškodovanko medtem, ko se odpravljajo na lov, jo ignorirajo,« razlaga nevrobiologinja Peggy Mason, ki na ameriški Univerzi v Čikagu preučuje emptaijo pri podganah.
Ranjene mravlje so rešene le, če četa nanje naleti na poti domov. Nasprotno od tega pa imajo podgane neke vrste čustven odziv na ranjene bližnje, ki sproži mehanizem pomoči. To je Masonova s kolegi ugotovila tako, da je podganam dala zdravila, ki znižujejo nivo nelagodja. Tako umirjene podgane niso več čutile potrebe po tem, da bi pomagale svojim ranjenim ali ujetim kolegicam.