pretirano govorenje 2

…nadaljevanje… ker mi je lažje, da z vami delim dogajanje. Mož se prav trudi, da izstopi iz družine. Pri drugih parih, ki imajo težave se ponavadi trudijo, da jih rešijo, pri nas se mož prav trudi, da potiska čustva (meče mi moje napake pod nos) in se osvobodi bremena družine. Zaradi travm mi je na nek način priznal, da očitno ne more imeti hkrati rad ženo in otroka, še pred pol leta me je močno ljubil, zdej me ne več toliko in bo to izkoristil, da zbeži. Ve, da je bil slab oče in bo od sedaj raje dober oče pa pač ne bo več mož.
V življenju si nikoli več ne želi družine, posvetil se bo delu in občasno kakšni punci. Jaz mislim, da ima lahko punco, ampak brez otrok tako, da bo vedno le on na prvem mestu.
V njegovih besedah je trdna odločenost, da je tako bolje za vse (predvsem za otroka) in neka apatičnost, če mu uspe z delom ok, če je pa to kar dela napaka, pa bo to nekaj kar bo pač plačal v življenju.
(Robi) A se takšni ljudje (mom mama, kreten fotr, brez ljubezni in pohval v družini, preveliko breme skrbi za gospodinjstvo na njemu kot otroku, dretje in tepež..) res zelo težko rešijo občutkov primarne družine v svoji družini oz. ali bi se dalo kej narediti?
Zdej kategorično vse zavrača in se pripravljava na ločitev. V bistvu me bolj skrbi za njega kako bo naprej, kot pa zame … saj je dober človek..

Vedno se da kaj naredit, samo veliko jih ne zmore, ne zna, nočejo, nimajo potrpljenja, nimajo moči, onemorejo v določenem trenutku življenja. V glavnem, mogoče mu bo uspelo kdaj drugič, pozneje, s teboj pa niti ni nujno.
Posveti se raje bolj sebi, kajti, da se zapleteš s tako “komplicirano” osebo, moraš biti nekaj posebnega tudi sam. 😉

Očetovstvo in partnerstvo se ne izključujeta medsebojno. Nekdo je lahko slab partner, pa bo dober oče, ali pa je slab oče, pa bo boljši partner.

Če mene vprašaš, s takšnim neodločnim, sprejemljivim in muhastim človekom za voljo sebe in lastnega duševnega zdravja, ne smeš vztrajati – ker te (življenje) ponižuje. Tudi glede na njegovo težko otroštvo, kot praviš, je sedaj odrasel človek, ki sprejema odgovornost za svoja dejanja in je dolžan izpolnjevati obveze, ki jih ima do drugih, torej kot družinski mož in kot oče, in se ne more sklicevati kot ‘star bik’ na starše, da opraviči in najde prikladen izgovor za zaničljiv odnos do tebe in otrok – in si zraven še umisli ljubici, ki bo ga v postelji bodrila in tolažila, kako težko otroštvo je imel !?? Tak človek ni dober – dober človek je tisti, ki naredi tisto, kar je prav. Pomoč bi rabila ti, ker vztrajaš v zvezi s človekom, ki te nima rad.

Ko pa kaj takšnega slišim, se mi pa tudi obrne. Kaj ste to neke žene-matere? Kaj ima tebe za skrbet zanj, a je nemočen otrok? Pusti ga, saj vidiš, da želi poskrbet sam zase. Verjamem, da je težko, ampak sprejmi zaboga, da ne želi bit več s tabo, da si želi neke svobode in svojega miru. Saj ima to pravico. Ti pa tudi ne, če se bo treba posloviti od nekoga, ki te pač žal nima več rad. Saj so še drugi ljudje na svetu …

Nočem zveneti obsojajoče ali brez nekega sočutja, ampak halo no, dajte imet eno mero dostojanstva in samospoštovanja no.

Ti raje zase poskrbi, ker mislim, da te čaka še ogromno dela. Žal, za slabe odločitve v preteklosti, slej ko prej pride poračun. Sprejmi, kar zmoreš in si uredi življenje tako, da ti bo odgovarjalo. Dokler boš čustveno oprta samo na tega dedca, boš kot hrček dirkala po kolesu.