prevarala po 6 letih

Drage forumovke, forumovci!

Dnevno cekiram tale forum in se velikokrat prisrcno nasmejem ob kaksnem vprasanju, nasvetu, veckrat sem prijetno presenecena nad vaso odprtostjo, tako da sem se zdele odlocila, da priznam svoj greh, napako ali kakorkoli boste to ze imenovali…

Torej, s fantom ziviva skupaj ze 4 leta, veza traja 6 let… Priznam da je vsak zacetek dober in obetajoc, pa vendar sem v bistvu ze od vsega zacetka naredila generalno napako – nisem ga ljubila, enostavno sem v danem trenutku zelela imeti nekoga ob sebi, in ko mi je pac uspelo dobiti tistega, za katerega sem mislila da je to to…, se je pac zacelo. Saj veste – komi cakate da greste kam skupaj, vedno je lepo, skratka dobra napoved za cas, ki prihaja – v smislu da se vam nekaj dogaja, nekaj novega, nepoznanega, drgacnega…

Do sem vse lepo in prav, ce ne bi ze pred leti zacela dvomiti vase, ali je to res to, kar si v zivljenju zelim – si z njim zelim ustvariti dom, druzino…?Bolj sem se sprasevala, blize mi je bil nikalen odgovor. Ko se je recimo porocila najboljsa prijateljica in dobila otroka, sem se vprasala kaj bi jaz anredila, ce bi se jaz porocila ali imela otroka z njim – odgovor je bil ne, ampak bolj v smislu tega, da ce ze dvomim, da potem to ziher ni to, in da se le pretvarjam dlje ko sva skupaj… Pa ne da se je on spremenil, enostavno zdi se mi, da je to kar imava – premalo za tisto eno in edino…
Dejstvo je, da sva se odtujila, sploh si ne zelim vec njegovih dotikov, poljubov, ze samo dejstvo, da zvecer lezeva v posteljo in se ze 3 mesece pod rjuhami nic ne dogaja, me pocasi spravlja ob zivce! Pa ne zato, ker ni seksa (z njim si ga sploh vec ne zelim) ampak golo dejstvo, da sem prisla tako dalec…

Sedaj pa se je zgodilo nekaj, proti čemer sem bila a priori vedno na tisti strani, ki pravi ne delaj drugim tega, kar ti ne želiš, da drugi počnejo tebi – beseda je torej o varanju! Sprva je bil samo pijaca, ki je iz 1 ure prerasla v cel večer, doooolge telefonske pogovore in nenzadnje poljube in sam spolni akt. Ja – prevarala sem ga!!! Sprasujem se zakaj nimam slabe vesti, ko zvecer lezem k fantu v posteljo – moj odgovor je, da sem to storila zase. Pa ne mislit da je to redna praksa – v teh letih je bilo kr nekaj prilik, a ta je bila edina. Pa ni ta drugi nic posebnega ali da bi z njim zelela najti tisto, kar pri svojem fantu nimam – ne, se sama ne vem tocno zakaj… Morda pa iscem izgovor oz povod da storim korak, ki ga doslej isem ‘upala’ storiti in za vselej koncam pot, ki ne vodi nikamor…

Ne prosim za nasvet glede tega kako in kaj, na vas se obracam v upanju, da je morda kdo ze bil v podobni situaciji oz. vase mnenje. Ne potrebujem tolazbe, ne zelim kritike, ampak morda samo pogled nekoga drugega, nekoga od zunaj…
Hvala in lep pozdrav,
MANJA

Verjamem, da ne želiš kritike, si jo pa, oprosti, zaslužiš. Pa ne zato, ker si padla pod nekega tretjega, ampak zato, ker vidiš samo sebe, potem pa dolgo, dolgo nič.

Zakaj nisi že takoj, ko si ugotovila, da s sedanjim fantom ne bo šlo, prekinila zveze? Se zavedaš, koliko priložnosti si mu s tem vzela, da bi našel žensko, ki ga ima res rada, in srečno živel? In še zdaj, kar naprej vlečeš zadevo.

Veš, če ti nekdo ukrade denar ali zlatnino, še ni tako hudo. Vedno obstaja možnost, da znova zaslužiš, znova kupiš… Če ti pa nekdo ukrade čas, ga pa nikoli ne moreš dobiti ponovno na razpolago. Zamisli se malo nad tem in ne kradi. Živi svoje življenje, fantu pa pusti, naj živi svojega, in mu ga ne uničuj.

sem bila v podobni situaciji, le da ga nisem prevarala, ampak par dni prej prekinila zvezo. Sva tudi bila skupaj 6 let in sva skupaj živela. Začela sva podobno, čez čas pa ugotoviš da to ni to. IN NE PREKINEŠ ZVEZE, KER TE JE STRAH OSAMLJENOSTI, PREVEČ SI NAVEZAN. pO ENI STRANI MISLIŠ DA JE MORDA TO TA PRAVO, ČEPRAV V SRCU ČUTIŠ DA NI. KO SEM TA PRAVEGA SPOZNALA IN SEM V TRENUTKU VEDELA DA JE TO TO. šE ZDAJ ME VČASIH MUČI SLABA VEST, KER SEM TAKO DOLGO VZTRAJALA V TEJ ZVEZI IN SI OČITAM, DA BI ON LAHKO IMEL TA ČAS BOLJŠO PUNCO,…
VERJETNO ČE NE BI SPOZNALA MOJEGA MOŽA NE BI NIKOLI KONČALA TE ZVEZE, KER MI JE BILO ČISTO KOMOT TAKO KOT JE BILO. PA ŠE STRAH, NAVEZANOST,…
KONČNO SEM PRIŠLA DO SPOZNANJA DA NISEM SLABA PUNCA, AMPAK DA SO BILI LEPI TRENUTKI ZA OBA V TEJ ZVEZI IN DA SE V ŽIVLJENJU NEKAJ VEDNO NAUČIŠ
LEP POZDRAV

JOŽICA, a on pa njej ni kradel čas.Kaj je Manja napisala takega iz česar bi se dalo razbrati, da je samo ona njemu kradla čas.3 mesece ne seksata, pa on ne da pobude (tudi ona je ne da), mislim da samo še vegetirata in da nimata kaj delat skupaj, še dobro da nimata otrok.
Ja Manja, jaz tudi mislim, da si ti naredila podzavestno prvi korak k ADIJO…

Kar je je, tako je bilo in za nazaj nimaš kaj spremeniti. Lahko gledaš le naprej.
Če ti je še kaj do fanta in če kaj čutiš bodi z njim in se ne obremenjuj s tem, da si ga prevarala. Saj to spet ni nekaj najbolj groznega, kar se ti v življenju lahko zgodi.
Če pa ti čisto nič ni do njega, potem zaključi. Vsak konec je težak, za oba, kajti zopet začeti vse na novo, vse se ti spremeni….. samo tako je življenje….za vse nas……

Pa le uživaj!!

Draga Manja!

Na pravi poti si. Storila si prav in nadaljuj to pot. Le še to bi dodala..v naslednjih korakih bodi poštena do fanta predvsem pa do sebe.

Lp

Manja! Ja 6 let je kar veliko, ampak če pomisliš na leta, ki so še pred teboj je po moje najboljše fantu dokončno reči adijo. Na srečo nimata še otrok in skupnega premoženja.
Jaz ti želim, da bi našla pravega!

Manja…pusti srcu prosto pot…tudi ovir nimaš, na katere bi se morala ozirati…..srečno naprej…

Manja jaz ti dam čisto prav,ista si kot jaz,vedno samo svoje interese gledaš! Pa poslušaj pregovor,da se muca vsakih 100 let za lipov list obrabi…….

Sem ze prej hotla odgovorit na vse te mejle, pa ni blo casa (sluzba). Torej hvala vsem za vase interpretacije – moram rect, da je v vsakem od vasih odgovorov nekaj zame, tud kritika Jozice je name naredila velik vtis, saj dejansko tako tudi je.

Dejstvo, ki ga morda prej nisem omenila je, da cetudi priznam, da sem veckrat egoisticno naravnana, sem kljub temu tisti tip cloveka, ki v zivljenju velikokrat raje daje drugim, kot pa jemlje zase! Morda je delcek resnice tudi v tem, da je bolje imeti vsaj nekoga kot pa nobenega, a vedno je treba upostevati tudi okoliscine…

Se nekaj kar pri sebi vem, da ni zanemarljiv dejavnik je – pa naj se slisi se kako neumno – njegova in moja druzina. Kako bi bilo… sem v glavi ze nekajkrat pretuhtala in vedno se mi pojavi dvom, ali se mi res da iti se enkrat skozi celo kolobocijo uvajanja novega cloveka v moje zivljenje (beri tudi v zivljenje moje sirse druzine). Vem, da bom jaz tista, ki bom z nekom zivela, pa vendar me je kar malo strah odziva, reakcije mojih in njegovih starsev, ki so zeloooo navezani na oba… Cutim, da sem se zacela custveno in razumsko oddaljevati od obiskov pri njegvih doma, kar mi je njegov oce ob preteklih praznikih tudi dejal… Pa se to – oba sva regijska prisleka v LJ in ziviva v stanovanju mojih starsev – s koncem najine veze bi se njemu pojavil ‘stanovanjski problem’ – na nek nacin mu nocem povzrocit se vecjih tezav kot pa samo razpad veze…

Verjamem v tisto ta pravo ljubezen, samo ne vem kako cakati na njo… Vem, da ze prvic ko podvomis vase in se vprasas, ce morda trenutna veza ni to, da to ni v redu…Nimam pa jajc po domace povedano narediti prvi korak – vedno cakam da ga bo storil drug…

Se enkrat hvala vsem tistim, ki se aktivno udelezujete tega foruma!
Prijazen pozdrav,
Manja

Taka je bila tudi moja izkušnja! Tudi pri meni ni bilo nobene ljubezni, bila je samo navezanost in pa da nisem sama. Dam ti čisto prav, samo čimpreje se razidi z sedanjim fantom. Boš videla, kako noro bo, ko boš lahko zadihala !!! Ne izgubljaj časa in srečno:)

Mislim, da smo vsi egoisti in se vedno zavedno ali pa nezavedno odločamo predvsem zase. Včasih se sicer v škodo samemu sebi, ker morda globoko v sebi menimo, da si ne zaslužimo tisti maksimum oz. sploh ne vemo kaj bi le ta bil…
Večina deklet, ki jih poznam in so bile nekako v tvoji koži so korak prekinitve veze storile, ko so zadaj že imele nekoga oz. so spoznale človeka za katerega so vsaj v tistem trenutko rekle, da to je pa to. Posebno, če v vezi niti niso “trpele” le bile so tam kar tako, ker: niso hotele biti same, zaradi družine, prijateljev, nikogar prizadeti…itd. Takrat se nobena ni odločila, da bi vezo prekinila. Govorim o starostnem obdobju od 25 let navzgor. Ko pa je prišel tisti NEKDO pa hop…;) Nekaj jih je še vedno v precej mlačnih vezah in tako bo verjetno ostalo…si pa bodo omislili na vsake toliko kakšen skok čez plot, na nek način tako kot si si ga tudi ti.
Si želiš tako popestriti življenje?
Mislim pa, da je najhujši tisti nemir v tebi…, beganje, črv, ki gloda, ki pravi, da to ni to…

MANJA ne ga srat…

Tudi jaz sem s prvim fantom hodila pet let, živela sva skupaj, on ni bil iz Lj. ampak je prišel sem študirat in je živel pri meni. V začetku sem bila vanj zelo zaljubljena, pa se je ljubezen počasi izpela in po treh letih sem ga gledala bolj kot kakšnega brata in ne fanta; lahko si misliš, da je najino seksualno življenje šlo strmo navzdol… Tudi jaz sem imela podobne dvome kot ti, družini sta se poznali, živel je pri meni, na nek način sem bila zelo navezana naj, preganjal me je občutek krivde in odgovornosti, pa strah pred novim začetkom. Počasi sva se tako ohladila, da je vedno več časa preživljal v svojem domačem kraju, potem sem za pol leta odpotovala v tujino, ker sem dobila štipendijo in zadeva se je tako počasi končala. Razšla sva se prijateljsko, ampak ves proces razhajanja je bil dolgotrajen in boleč za oba – sploh se ni enostavno raziti z nekom, ki je tako dolgo del tvojega življenja, tudi če nisi več zaljubljen, ostajajo drugačne vezi, nekaj časa sem bila precej izgubljena… Od takrat je minilo šest let, vmes sem imela še eno precej nesrečno zvezo, potem sem pa spoznala svojega sedanjega moža (tudi on je imel za sabo dolgotrajno in ponesrečeno zvezo). Če primerjam vse tri svoje zveze, ni nobenega dvoma, da je sedanja zveza daleč, daleč, daleč najboljša (razlika je ogromna!!!). Manja živiš samo enkrat in čas neusmiljeno teče, naredi nekaj zase!