Kot piše v naslovu. Jaz bi bila ves čas doma. Ko pridem iz službe, najraje zabluzim doma, čez vikend prav tako. Imam odrasle otroke, mož tudi ni preveč aktiven. Rada grem do trgovine in na kavico. Sicer psa peljem ven, to je pa tudi vse. Doma imam ok, pospravljeno, to mi ni težko. Malo zavidam ljudem, ki so vsak vikend nekje, po drugi strani so mi tudi malo čudni, da morajo biti ves čas nekje …  Stara bom 55 in po menopavzi sem postala taka zapečkarica. Še katera taka?

Menopavza nima prav nič s tem.Si pač tak tip človeka.Da ti z leti postane zapečkarstvo vseč.

Doma sem zadovoljna in sem rada doma. Rada tudi kam grem. Rada imam ljudi.

Nimam potrebe stalno nekam hodit, a tudi nimam zelje biti vedno samo doma. Malo eno, malo drugo.

Zakaj bi nekdo zavidal ljudem, ki morajo stalno nekam riniti? Samo poglej na ceste danes, prvi malo bolj sončen vikend in že takoj kolaps na primorski avtocesti, več kilometrske kolone, vse živčno, neučakano. Tu res ni nič takega, kar bi lahko nekomu zavidal.

Enako.

Podobna tudi jaz. Sem zelo rada doma, pa tudi rada kam grem. Najbolj se spočijem doma, s tem da si privoščim daljši sprehod v naravi.

Imam pa 2 najstnika, ki imata kar nekaj idej za vikend izlete. Prejšna dva vikenda smo bili doma, za ta vikend sta pa mulca predlagala izlet. Zdaj enkrat bomo štartali proti domu. Nazaj bom peljala jaz, tako da mi ne bo treba spet 4 ure viset tu gor.

Enako,  tudi jaz sem zelo rada doma.  Uživam doma , da se mi ni treba ves čez ukvarjat z drugim ljudmi, no vsake toliko paše kakšen izlet, da pa bi vsak dan visela v lokalu na kavi ,pa ne.  Nekateri, okolica pa imajo s tem probleme mi večkrat očitajo ,da sem samo doma, in se toliko ukvarjajo z mano,  a meni niti slučajno ni do tega ,da bi skoz nekam šla.

Le zakaj se  drugi toliko vtikajo  v moje življenje, a sama sem zelo zadovoljna  s svojim življenjem z možem in z mojimi živalmi, naravo. A  ti vtikljivci nimajo svojega življenja ,da  morajo meni govoriti kako naj živim ?

Lej, draga Tončka!

Napiši en sam razlog, zakaj teh vsiljivcev in firbčnih sosedov ne pošlješ v pisane marjetice? Zakaj pustiš, da se vtikajo v tvoje življenje in ti očtajo, kot sama pišeš, vse mogoče?

Sama nisem neka zapečkarica, ker kar veliko potujem okoli in se rada vračam domov. In prav briga me, kaj si mislijo sosedje, znanci in ostala žlahta. Se je ena od sosed redno namalala vsake toliko časa na kofe in začela: Kam boš pa zdaj spet letela? Kdaj miliš nehat? Kdaj, s kom, zakaj, kako ti finančno znese, kaj pa pravi tvoja hči, kako se ti ljubi …

Fak, poslušam tole ene 3x, si mislim, a bo že nehala in potem mi odnese pokrov pa babo najurim. Kaj te briga, kaj jaz počnem za svoj denar, čas in energijo. Če in ko boš kaj prispevala za moje luftanje okoli, se pa obreguj ob to. Me čudno gleda in reče, da se je hecala. Meni taki heci niso potrebni in jih ne bom poslušala. Eni so pač čudni. Foušljivi in nesramni. Namesto, da bi bila jaz jezna, je ona dvignila nos in HB imam zdaj mir pred njo in njenimi pripombami.

V cem naj bi bil problem? Uzivaj naprej, ljuba dusa.

Poročene gospodinje same sebe prepričujejo, kako lepo jim je na sončen doma pred šporgetom, pralnim strojem, sesalcem, za likalnikom i s cunjo v roki, medtem ko se gospod na kavču izležavajo z daljincem v eni in jajcih v drugi roki.

Zvečer bodo pa še vse srečne tešile gospodovo spolno slo.

Vidiš to se pa motiš, jaz sem poročena in danes sem naredila samo to kar mi paše in se bolj ali manj cel dan izležavam na kavču

Jaz sem tudi najraje doma. Živim sama, neke družbe nimam, vabijo me ne nikamor. Sem na sveže v penziji in paše mi mir. Čistim, pospravljam, kuham, koga pokličem ali drugi mene, malo interneta, včasih sprehod. Imam svoje navade, neke dnevne rituale in tako sem zadovoljna. Občasno opravljam še eno delo, to mi je dovolj interakcije z ljudmi.

Kako čudovito življenje! Prav za foušijo povzročat.

Sem sicer 50 a ravno tako kot ti. Doma mi je najljubse. Tezko se me spravi kam na obisk, kaksen dogodek..sem pa ze od nekdaj taka.

Jaz tudi ne maram nekih potovanj in izletov. Imam rada svoj red, svoj mir. Ob nedeljah grem h maši, na pokopališče, med tednom pa v trgovino in po opravkih. Rada delam na vrtu, ali pa grem na kakšne daljše sprehode, rada imam naravo. Nimam nobenih želja po potovanjih in mi gre na živce, ker me otroci silijo, kam naj bi šla. Mene to ne zanima. Razumem vas, drage “zapečkarice”.

Tudi jaz. Niti malo ne zavidam tistim, ki vsak vikend nekam letijo. Meni se smilijo. Kaj jih preganja, da se ne morejo umiriti doma? Niti malo mi ni do tega, da bi za vikende pakirala, se drenjala na cesti, po moznosti obticala v kaksnem zastoju in potem cez dva dni spet nazaj, se bolj zivcna in utujena kot pred odhodom na vikend. Tudi jaz sem ze vse zivljenje zapeckarske sorte in si zelim samo mirno zivljenje.

Občasno seveda rada kam grem, a z leti vidim, da vedno manj. Grem sicer, ker moram, a ne ker bi me dejansko kam drugam toliko vleklo. Prva stvar, doma sem si med korono uredila tako, da nam je res udobno. Imam vse kar potrebujem in lahko počnem karkoli želim…telovadim, vrtnarim, se savnam, masiram, uživam v kopeli ali vodni masaži, si prižigam svečke po mili volji, ustvarjam in packam, gledam film, poslušam na glas glasbo, ma ni da ni. Nikogar ne motim in predvsem nič ne zapravim. Kar skuham, vem da je domače in kvalitetno, ni me strah pojesti, ker vem kako je pripravljeno. Imam čisto kopalnico in spalnico, nobenih garij, ali bolezni, krvi in kdo ve česa vse.. vse diši po mojih domačih dišečih sprejih in je čisto, sveže, brez pršic. Lahko pa ne delam popolnoma nič in se samo sončim zunaj v vrtu, tudi brez oblačil, nikogar ne motim. Izvajam jogo, se guncam na ležečem gugalniku medtem ko mi ptički pojejo, metuljčki in kačji pastirji pa obletavajo. Lahko se okopam v ledeni vodi v sodu ali v bazenu zaplavam, ko je dovolj topla voda. Lahko se sprehodim po naravi in bližnjem gozdičku, grem do reke, slapa, jezera..vem da sem varna. Imam družbo, prijateljice in družino, sosede, s katerimi lahko klepetam, se družim, grem na drink ali sprehod. Kam bi si lahko želela it od tu? Berem knjigo, pa zaspim na ležalniku, ni me strah, da me bo kdo lopnil po glavi s kolom.. pač meni to ogromno pomeni. Se gužvat na enih letališčih, busih, vlakih, v strahu da te bodo oropali, stres poti, pa kdo ve kje dobiš za spat, v kakšnem stanju je bivališče, pa nevarnost novega kraja, kjer vsi z letala vidijo da si turist..ma ne ne, že ko pomislim me utrudi. Ne rabim jaz teh problemov. Kakšen kratek izlet že, pa če bi bila dovolj premožna, da se odpravim na selitev za dlje časa, to bi. Te tedenske, dvotedenske me pa bolj utrudijo kot sprostijo.

Čuj, da nisi ti jaz, heheee

Čist podobno je pri meni in kar je najlepše, da nisem osamljena….

Tudi jaz … Saj ne, da nikamor ne želim iti ali da ne grem, ampak doma je najbolj “komot”. Dela je tudi vedno veliko v hiši ali okoli hiše.
Verjemi, da ljudje, ki stalno begajo sem in tja, niso srečni, v bistvu se nočejo in ne zmorejo soočiti sami s seboj. Zato so pa tudi imeli takšne krize v času korone. No, meni ni bilo korona prav nič odveč, odlično sem se odpočila, naspala, nabrala moči za 20 let nazaj.

Tudi jaz sem rada doma, pa sem veliko mlajša. Rada imam živali in naravo, berem, poslušam glasbo…Cenim svoj mir. Vsake toliko pa je vseeno lepo odpotovati, videti in izkusiti kaj novega in se napolniti z novo energijo.

Ljubo doma, kdor ga ima. 41 let, vrstnice begajo sem in tja – Tenerifi, Grcija, Italija itd. Meni pa je najbolj vsec doma. Doma imam vse, kar me veseli in zanima. Predvsem pa ljubi mir.

S tem ,če si rad doma imajo največ dela-problemov vaške opravljivke, ki nimajo svojega življenja.. Meni ena taka ves čas najeda , a sama se iz kuhinje  ne premakne celi dan  , od jutra do večera je za šporhetom in samo kuha in je, in pol ti taka če pamet soliti !  ? a sebe reva pa ne vidi, ki v življenju ni še bila nikjer.

Tudi meni je lepo doma. No, v bistvu smo vsi taki, mož je isti, hči ima šele 5 let in seveda zelo rada kam gre, ampak, ko rečemo, da gremo domov, ni nikoli problem in tudi kadar nikamor ne gremo, je njej čisto lepo.

Oba sva stara 36. Saj rada kdaj greva na kakšen izlet in tako, ampak, da bi pa čutila prav neko potrebo po tem in bi naju kar vleklo vsak vikend nekam pa niti slučajno.

Najraje smo zunaj, imamo okoli hiše vsega po malem. Tlakovano dvorišče, kjer se hči vozi s kolesom, rolerji, se igra z žogo, skače ristanc ali kaj riše s kredami, zelenico z nekaj drevesi, kjer imam jaz še gredice z rožami, hči pa peskovnik in gugalnico v senci pod drevesom, velik vrt z visokimi gredami, veliko letno kuhinjo, mizo in klopi, pikado, mož ima manjšo delavnico, kjer rad ustvarja z lesom – dela pručke, otroške stolčke, okrasne “lojtrce” in podobno…

Pred časom sem imela tudi hujšo prometno nesrečo, v kateri sem se precej grdo poškodovala in od takrat delam dva- do trikrat tedensko od doma, kar mi je tudi super.

Eni smo očitno rojeni zapečkarji

Midva z ženo sva še mlada, pa sva rada doma med tednom, ker nama mir enostavno paše. Zelo rada sva tudi na svežem zraku, delama okrog hiše in na vrtu, hodima pa tudi na pohode itd. Ne da pa se nama pretirano družiti z ljudmi. Vsak ima pač svoje veselje. S tem ni nič narobe.

Tudi meni se v zadnjih letih dogaja enako. Včasih smo izkoristili skoraj vsak vikend za izlete, zdaj pa z veseljem mirno lenarim doma.