prevelika navezanost

Pozdravljeni!
Spet sem podlegla svoji stari napaki za katero sem si že 100x obljubila, da ne bom.
In sicer vedno kadar spoznam novega fanta in se vanj zaljubim-postaneva nerazdružljiva. In z sedanjim fantom je isto. Skupaj sva 10 mesecev in lahko bi se reklo, da živiva skupaj.Čeprav po službi še vedno hodim domov na kosilo in nimam vseh svojih stvari pri njemu. Vse bolj ali manj počneva skupaj.
in na začetku je seveda vedno super, potem pa počasi postane nezanimivo. Zelo rada bi bila bolj samostojna saj sem dosti bolj ambiciozna od njega in me zato on kar malo ovira na svoji poti. No ubistvu se sama, saj hočem biti vedno ob njemu. Ko recimo slučajno kakšen dan nisva cel dan popolnoma skupaj pa ga grozno pogrešam. In to prav sovražim, saj potem nič ne naredim zase ampak samo čimprej čakam, da se vidiva.
A mislite, da je to že kakšna odvisnost???? ali pa mogoče nezaupljivost??
Prosim pomagajte mi kako naj počasi začnem gledati bolj nase in svoje cilje, ne pa cel dan tičati z njim. POMAGAJTE MI!!
pa lep dan vsem….

Ja, ne oziraj se na zoprni občutek pogrešanja in naredi nekaj zase. Na začetku se boš silila, potem pa bo šlo vedno lažje. Vprašaj se tudi, kako ti pojmuješ ljubezen. Se morda bojiš, da bosta šla narazen, če ne bosta kar naprej skupaj? Se ti zdi, da si s fantom zaradi lastne odločitve ali zato ker ga potrebuješ? Fantje niso potrebni, da je punca srečna in ima polno življenje, lahko pa dodatno prispevajo k temu, samo ni pa nujno. Skratka, tvoja volja je tista, ki te bo pripeljala do cilja, ne oziraje se na trenutne občutke. Če pa se jim vedno znova podrediš, potem ti ta odvisnost prinaša večji dobiček, kot pa tvoja samostojnost. Zato tudi misliš, da ne moreš.

pogovori se kar z njim o tem. Odkrit pogovor, ki ni vedno nekaj sladkega, je slejkoprej treba znat speljat, ker če bosta ostala skupaj, bodo še kakšne težje teme. Skoraj vsi problemi, ki jih prebiramo na teh forumih, so znak preslabega komuniciranja. Kar začni.