Pri 30 še vedno doma,pa jamra kakšni so starši!
Tu sploh ni kaj veliko za filozofirat, je le preprosta matematika. Kdor je samski in na minimalcu, odštej najemnino, položnice, hrano, obleko, obutev in ostalo najnujnejše, ne ostane skoraj nič. Na kakeršenkoli avto lahko pozabi. Zdaj če je nekomu zadovoljivo življenje le da je najemniška streha nad glavo in da ni lačen, prav. Pa mislim da je malo kdo zadovoljen s tem.
to je vse del življenja če greš na svoje ima to pač svojo ceno, znaš cenit vse kar imaš, če si pa v mama hotelu pa ponavadi ne znaš cenit ničesar, ker ti vse iz lufta pride do ritice in pri takih je največkrat ogromen problem, ko mama hotel gre enkrat na oni svet in vse plačevanje stroškov, hrane itn. na enkrat pade na njih in so praktično na istem ali celo na slabšem od tistih, ki nismo v takih hotelih. že doživeto pri kolegu, ki se je skoz hvalil kako živi doma in vsak mesec od starih nafehta 500€, pa sta mu pred kratkim umrla stara starša, ki sta ga zalagala poleg mamice, ki je pa tudi postala brezposelna, danes nima niti eura, delal ne bi, na socialno ne bi šel ker je premalo, jedel bi pa kaviarčke, hobotnice itn. ker pa tega ni pa od nas kolegov pričakuje da ga bomo zalagali, ker misli da imamo doma tiskarne za denar.
Menjaš z menoj?
Jamram, ker sem pri 30ih doma, nimam zasebnosti, hodijo po sobi, po zahtevnem faksu nekaj časa iskala delo, nato dobila za minimalca, medtem ko so starši poslali v svojem času eno prošnjo in že imeli delo pa še stanovanje po jazbinšku. Jamram, ker poslušam vsakodnevno kregajo doma med starši, vsako žaljivko, jamram ker skozi komentirajo, kaj počnem, ali ne zaprem dovolj hitro vrat ali nimam obutih copat. Ja, jamram, ker mimogrede poskrbim tudi za staro mamo, medtem ko je sorojenec dobil njeno stanovanje in jo obišče 1x na mesec. Jamram, ker so mi navrgli, najdi si enega, pa pojdi k njemu živeti, če ti kaj ne paše, ko sem jim direktno povedala, kako je lepo prišel sorojenec skozi, če bi meni tudi pomagali. Ja, hvala, nekomu se bom obesila in bo lahko z menoj počel, kar bo hotel. Za stroške prispevam! Tudi naredim nakup in opravljam gospodinjska dela, kuham, tudi štiham vrt. Jamram, ker požiram kritike, kako držim med štihanjem lopato in podobno. So pa zelo prijazni tisti trenutek, ko me potrebujejo za pomoč pri tehnologiji, elektroniki ali pač pri intelektualnem delu. To pa ja.
Šparam, kolikor se da. In največja želja, da uspem v kratkem na svoje.
Pa saj ni čudno, da se nič ne premakne. Berem odgovore in me kar mine ideja o tem, da bo kdaj boljše kot je. Vsak reče, ne da se, nemorem…. Očitno se da. Jaz sem star 26 let, partnerka 24. Oba sva zaposlena. V letu 2016 sva kupila svojo hišo.
Nimava ne eden ne drugi bogatih, kaj šele premožnih staršev.
Je pa lažje jamrat pred TV/kompom/whatever, kot pa dejansko kaj narest.
Jaz pa ne razumem tistih,ki živijo pri starših in istočasno bljuvajo po njih,kako trpijo,pa kako so jim uničili lajf pa tako naprej. Poznam tak primer od blizu. Matr,če ti jolk hudo,pa črta. V resnici pa razvajena in polna rit,ku se ji je preveč dobro godilo.
Se spomni kdo nedaleč nazaj so slu s trebuhom za kruhom od doma,v mesta,tujino,pa ne pri 30.,pri 17. Doma je bilo otrok cel kup,nihče ni na enega dajal niti pol pozornosti od danes,pa jih k šoli tiščal. Jw pa res,da jw bilo treba delat,ni bilo računalnikov,telefončkov,pravic v vsakem eku….
Pa so otroci staršem pomagali tako finančno kot fizično. Jih spoštovali takšne kot so bili.
Pa je bilo takrat vsr prej kot lahko.
Danes pa prenekateri samo s prstom kaže in “jambra”…. glej ga zlomka,ravnokar bo en izgovor potegnil…
Jaz pa ne razumem tistih,ki živijo pri starših in istočasno bljuvajo po njih,kako trpijo,pa kako so jim uničili lajf pa tako naprej. Poznam tak primer od blizu. Matr,če ti jolk hudo,pa črta. V resnici pa razvajena in polna rit,ku se ji je preveč dobro godilo.
Se spomni kdo nedaleč nazaj so slu s trebuhom za kruhom od doma,v mesta,tujino,pa ne pri 30.,pri 17. Doma je bilo otrok cel kup,nihče ni na enega dajal niti pol pozornosti od danes,pa jih k šoli tiščal. Jw pa res,da jw bilo treba delat,ni bilo računalnikov,telefončkov,pravic v vsakem eku….
Pa so otroci staršem pomagali tako finančno kot fizično. Jih spoštovali takšne kot so bili.
Pa je bilo takrat vsr prej kot lahko.
Danes pa prenekateri samo s prstom kaže in “jambra”…. glej ga zlomka,ravnokar bo en izgovor potegnil…