Pri 35ih skoraj neizkušena?

Napisal si, da se s takimi ne družiš.

Ni možno, ker s takimi se ne družim, niti ne pridem z njimi v glbolji stik. Avtor pa je tukaj prišel do globljega stika. Torej?[/quote]

Potem pa ni čudno, da je tako, če otrok ni imel očeta, ki bi ga naučil njegove moške vloge.[/quote]

Ko kaj takega preberem v 21. stoletju, me stisne s.at! Moška vloga? Je to vse, kar določa moškega? Njegova vloga v družini, v službi…? Moški kot nosilec moških lastnosti. Bognedaj, da se kdaj obnaša “žensko”, z ženskimi lastnostmi, suha veja ali kako … Brezveze sploh komentirat zgornje izjave.

Ko potegnem črto, gre vseeno le za izgovore. Ker mi je manjkalo to in to, sem danes tak in tak. Resno, kako dolgo bomo še sanjali brez kril in prav pijavkarsko viseli na svojih starših?!

V čem je sploh problem teh moških, kot jih opisuje ženska7? Zakaj sploh srečuješ takšne tipe? Jaz v celi karieri zmenkarij nisem niti enega takega. Verjamem pa da obstajajo. Kot obstajajo podobne ženske.

Vsak bo živel točno tako, kot si bo postlal.

Antilopa, veliko užitkov pri reševanju devičnikov :).
[/quote]

Ženska7, ti si pa neke razburljive sorte. :)) A se morajo vedno vsi s tabo strinjati? Se bo tudi tvoj moški moral vedno s tabo strinjati? :))[/quote]

Krivokljun, tudi jaz ne hodim s takimi na zmenke. Sem kje napisala, da sem z omenjenima dvema šla na zmenek?
Dejstvo pa je, da ima Robi prav. Oba opisana sta proizvod nefunkcionalne družine, ne oče ne mama nista opravila svoje naloge. Ko je sin odrasel pa tudi ni dojel, da je kaj narobe z njim. Tudi tisti, ki dojamejo, da je kaj narobe z njimi, včasih ne zmorejo čustveno dozoreti.

Ženska7, ti se raje s sabo ukvarjaj kot z mano.

Antilopa, mogoče bi tudi tebi dobro delo, da se ne bi toliko vpikovala vame. Veš, ko sem napsiala, da je bilo retorično vprašanje, sem s tem mislila, da je konec debate.

Kakšni pa so tvoji “izgovori” za slabe izkušnje z moškimi ?
Od kod toliko jeze ?

Robi, mami tistih dveh opisanih fantov, sta tudi povsem sovražno nastrojeni proti moškim.

Nekateri ne dojamejo, da je ravno današnje stanje v družbi, nad katerim imajo nekateri toliko za povedati, odsev nas samih. In da je ravno kritiziranje odsev te nemoči, da bi pri sebi kaj spremenili in čustveno dozoreli.
Ker če bi, ne bi imeli težav in razlogov za kritiko, ker se nas ne bi tako dotaknilo. Sposobnost kritiziranja družbe pač ni odsev čustvene zrelosti.

Logično. Ker imata slabe izkušnje. In fanta prav tako srečujeta takšne “mame”, ki sovražijo moške. Zato ne najdeta ta prave s katero bi se lahko razumela.

Kdor misli, da je tako enostavno predelati travme in jih zbrisati, tisti se še sploh ni soočil s sabo in začel delati na sebi.
Ali pa je imel srečo in jih nima. Vendar potem tudi nima nekih večjih težav v življenju.

Seveda, teh travm ne moreš kar tako predelat. Ni problem v nedolžnosti, neizkušenosti z nasprotnim spolom. Problem so te travme, ki se odražajo v našem obnašanju, čustvih, družabnosti, oblačenju… in to odbija ljudi. Zato pomisli večina ob osebi, ki reče, da je še neizkušena, da ima pač neke travme.
Eni se podajo v alkohol, drugi samevajo, tretji se bojujejo in enim seveda tudi uspe.

Kar sploh ni presenetljivo. Saj je tak pogled na svet zelo nezrel in neodgovoren, kakor tudi preostalo vedenje takšnega starša, ki ta pogled priuči svojemu otroku. Saj je starš tisti, ki mu otrok najbolj zaupa, kaj mu pa drugega preostane. Potem pa je potrebno veliko truda, da se določenih prepričanj, ki so namj jih starši vcepili, ostresemo. Kdor seveda ne obupa in se vda v žalostno “usodo”.

Ker negativni vzorci in izkušnje povzročajo temu primerne posledice in se kažejo na našem življenju.
Alkohol je potem le kot neka uteha, ki pomaga omiliti bolečino. Kot nek analgetik. Ne čutimo bolečine, a razlog še vedno obstaja.

Vsak ima vzorce, ki jih nosi s sabo. Vsak ima starše, takšne in drugačne, nikoli ni vse idealno. Vsak mora delati na sebi, ne glede na težo in količino prtljage. Vsak išče svoj prostor pod soncem. Vsak se sooča z vzponi in padci. Vsak mora jesti in piti, če hoče preživeti. Ne vem zakaj ste potem toliko toleranti do tistih, ki prelagajo svoje odgovornosti in dolžnosti na druge? Aja, se ne znajdejo, se ne zavedajo in ne ozavestijo problemov. Ne, ni jim potrebno karkoli narediti, ker živijo na plečih preteklosti, ker vse slabe stvari (ki se jim zgodijo) naprtijo dogodkom iz otroštva. Nihče ne pravi, da je enostavno predelovati samega sebe, se soočati s posledicami, ki imajo izvor v preteklosti. Samo eni ljudje SE NOČEJO, ker jih drugi ujčkajo in podpirajo.

Ne, ni presenetljivo, ampak povsem logično. Mami imata sina kot partnerja in tudi počutita se nadvse pomembni, da sin ne more brez mame, da je mama pomembna. Oče ni odigral svoje vloge, mama pa tudi ne. Sin pa tudi ni dojel, da je to ujčkanje zanj škodljivo in ne koristno. In krivi druge ženske, ki mu nočejo igrat mamice, da so neresne.

Zanimivo bi bilo tudi videt obratno, če imata tak odnos oče in hči. Samo takih primerov je pa dosti manj, ker ponavadi otroci ostanejo pri mamah. Tako, da je bolj pogosto mama-hči in odsotni oče ali mama-sin in odsotni oče.

Kaj maš ti s tem? Take it or leave it. Zakaj nekaj obsojat in se zgražat, če ti ne ustreza? A imaš tudi drugače težave s prejemanjem različnosti?

Kakšni pa so tvoji “izgovori” za slabe izkušnje z moškimi ?
Od kod toliko jeze ?[/quote]

Vedno me razpizdijo (ne zares, pač figurativno) take izjave o moških/ženskih vlogah, o tem kako se moramo obnašat da bomo sprejeti v družbi … to je nič drugega kot pranje možganov, ovčjereja.

Sama nimam izgovorov za slabe izkušnje z moškimi, točno vem, zakaj sem jih imela (in vem, da še pridejo) in sem hvaležna za te lekcije, saj so me pripeljale do boljše mene, večje širine. Slabe izkušnje so pač del življenja, kdor se jim trudi na vsak način izognit, bo pač kasneje prišel do “zaklada”. Še vedno pa gre le za izkušnje, pridevnik “slabe” smo dodali ljudje, ker je takrat pač bolelo in nismo štekal, zakaj se “nam dogajajo določene stvari”.

Tkole čist na splošno pa se večina ljudi čist preveč ukvarja in se obremenjuje z drugimi, namesto da bi kopali po sami sebi. To je še največja žalost.

krivokljun, včasih moramo brskati po sebi in svoji preteklosti.
Če se vedno zapletamo v slabe veze, moramo pobrskati v sebi in svoji preteklosti in poskusiti ugotoviti kaj je to. Ali pa, če smo leta in leta samski in si želimo dobiti veze pa ne najdemo partnerja, moramo tudi pobrskati za vzroki zakaj je prišlo do tega.

Nasilje, posilstvo, zaničevanje s strani staršev, odsotni starši (pa ne v smislu umrli ali ločeni, ampak v smislu, da starš sovraži otroka, ga zaničuje)… take stvari pustijo posledice. In posledice se kažejo v odnosih z nasprotnim spolom: ali najdemo vedno slabe partnerje ali partnarja sploh ne najdemo ali skačemo iz veze v vezo… prerasti preteklost pa ni tako enostavno, če je nekdo leta in leta otroštva doživljal zaničevanje, sovraštvo, nasilje. Ali pa je lahko imela neka ženska povsem lepo otroštvo pa jo nekoč nekdo posili in travme so tu.

Saj drugi so tako ali tako vedno izgovor. Razlog je v nas.
Ampak ti imaš še vedno občutek da tebi nekdo nekaj zapoveduje in to je odsev preteklega vzorca. Zato te to jezi.
Nekdo ti je zapovedoval kako naj živiš, a ob tem nisi imela občutka, da te mara. Zato odpor in jeza.
Razumevanje zakaj se nam nekaj dogaja, kar se nam dogaja, je šele začetek poti. Z razumevanjem vzroka še samega vzorca nismo spremenili.

po kolikem času pa bi morala spati s tabo? 2, 5, 7 dni, 1,2,3 tedne ali lahko 2, 3, 4 mesece? to

Saj sem napisala, da nisem jezna zares, ampak figurativno. Ne more me razjezit nek forum, neka virtuala, ki je itak polna različnih mnenj. Lahko me “jezi” takšno razmišljanje od nekoga, ki mi sicer deluje dovolj zrel in topel 😉 In ne okostenelega razmišljanja. Itak pa je šlo samo za en stavek, ki sem si ga lahko napačno razlagala, čeprav ja, priznam, sem alergična na termine tipa vloga, družbeno pričakovanje ipd.

Word, sista!

Meni je prav simptomatično tole ukvarjanje s tistimi ljudmi, ki nas špkirajo, presenečajo, se nam upirajo… namesto ukvarjanja s tistimi, ki so nam prijetni. Avtor, živi in pusti živeti! Če ti bejba ni kul, se lepo posloviš in odideš, ne rabiš zdaj njenega lajfa in njenih vzrokov secirati in obsojati, to te dela vzvišenega, neempatičnega in v končni fazi čustveno nezrelega. What goes around, comes around.

V resnici ga dela zelo ranljivega, ampak zelo šibkega, ker te ranljivosti ne zmore priznati in pokazati. Ranljivost sama po sebi še ni šibkost, če jo zmoremo priznati ali pa če zmoremo prevzet odgovornost, da se stvari niso izšle po željah, tudi nase. Po drugi strani je bolje zanjo, da jo je pustil, ampak težava je, ker ona tega ne ve, njo je v resnici potisnil samo še v globljo stisko. Ampak seveda pri tem je ona tudi sama odgovorna, ni on kriv za to. Je pa to žalostna stran odnosov. Dobra je, ko prepoznamo svoj del odgovornosti, prepoznamo svojo napako in jo naslednjič popravimo. Če pa ves čas krivimo druge, pa se nam bodo stvari tako dolgo ponavljale, dokler ne bomo pri sebi nekaj spremenili.

Potem pa ni čudno, da je tako, če otrok ni imel očeta, ki bi ga naučil njegove moške vloge.[/quote]

Ko kaj takega preberem v 21. stoletju, me stisne s.at! Moška vloga? Je to vse, kar določa moškega? Njegova vloga v družini, v službi…? Moški kot nosilec moških lastnosti. Bognedaj, da se kdaj obnaša “žensko”, z ženskimi lastnostmi, suha veja ali kako … Brezveze sploh komentirat zgornje izjave.[/quote]Mogoče je res brezveze komentirat zgornje izjave nekoga, ki si domišlja, da je lahko hkrati ženska in moški in da je to najbolje za otroka, da se tako pretvarja pred njim.

Nobenih vlog ne igrajo ti moški in ženske, nobenih vzorcev NE posnemajo otroci, starši le postavljajo pogoje v katerih otrok izoblikuje lastne misli !!!
Samo to 😉
In tega “preprostega” opravila ne zmorejo taki, ki si domišljajo, da so lahko mama in da so lahko oče, čeprav niso tega spola. So lahko zase, ne morejo pa tega bit za nepokvarjenega, nezlaganega otroka. On dojema svoje starše drugače, čeprav se oni trudijo bit mama in oče v eni osebi. Bedarija, neumnost “sodobne družbe” in njenih vernih ovčic…..

V tej temi se avtor zgraža nad nekom, ki “nima seksualnih izkušenj” sam pa ne ve, da je “seks” POSLEDICA nečesa. Temu se reče čustvena bližina in če je ta 35letnica zato brez izkušenj, ker ni bil izpolnjen ta pogoj potem prav in ni nič narobe z njo. Za njega pa ravno ne vem. Zdi se mi kot nekdo čigar starši niso znali vzpostavit pogojev v katerih bi lahko razvil sposobnost empatije, sočutja in še česa, kot posledica je sedaj to, da so mu partnerice nek kos mesa, ki se mora v postli primerno obnašat, da je on zadovoljen….. Prav ne dvomim, da bo našel takšno, ki mu bo v tem ustregla, ker kaj več od tega ne bo premogla in se ji bo to, da je “dobra v postelji” edina vrlina. Se pa take ženske spreobrnejo, ki nekoč “slučajno” postanejo mame, doživijo čustveno bližino s svojim otrokom, takrat jim takšen partner niti pod razno ne ustreza več in se ga ali znebijo, zamenjajo ali ga dajo na stranski tir, ker pač ni sposoben teh občutkov. Takrat si on najde nov “kos mesa”, ker je stari kos neuporaben, ne da več….. Najslabše zanjo, sploh pa za otroka je, da ostane sama, ker kot takšna ne zmore oz zelo težko ustvari pogoje v katerih bi otrok razvil tisto kar bi kasneje rabil, da postane “normalen partner” nekomu.

Jaz sem se tam nekje okoli 19-20 leta odločil, da bom sam. Sem videl preveč sranja pri starših in si rekel, tega pa men ni treba, sem raje sam. Ok, saj sem ženske rad pogledal, da pa bi kaj več, pa mi ni blo. In leta so tekla. Kako leto nazaj sem prebral nekaj knjig, se pomenil s nekaj ljudmi in spoznal, da je bila odločitev napačna. Sedaj, prav tako pri 35-ih, brez izkušenj, iščem eno ženskico. Vem, da bo težka. Kar je, je. Če bom sam do konca življenja, pač bom, sem navajen. Pa se mi zdi, da nisem nek čudak. Sem na svojem, zaposlen, izgled nekaj povprečnega, bi rekel precej humoren. Kar nekaj žensk pravi, da bi jih neizkušenost pri teh letih odbila. Pač ženski vsaj na začetku ne bom povedal.

ne obešaj se na to kar tu govorijo. nobeno žensko tvoja neizkušenost ne bo odbila, če je ženska prava, z resnimi nameni. če boš iskren, kar ženske cenijo, jim povej točno to kar si tukaj in če je prava se bosta imela fajn brez predhodne kilometrine. pa še to, nekatere tukaj omenjajo več partnerjev. zakaj le, če so same tako oh in sploh?

o avtorju, ki je dal ta post ven pa samo tole: nisi zrela oseba, niti ne zmoreš sprejeti ljudi takšne kot so. to, da bi se z njo lahko imel fajn pa nisi pomislil? vsak novi partner je poglavje zase, samo, če ga ti nočeš prebrati je to tvoj problem.

mihc – nikoli ni prepozno, ti pa si v najlepših letih…. vse dobro ti želim 🙂