Pri 45+ razmišljam, da bi se vrnila v mama hotel

Takole je. Sem samska 45+. Imam solidno službo, plača okrog 1.600 evrov, živim v najemu, partnerja nimam in ga ne nameravam več imeti.
Resno razmišljam o tem, da bi se vrnila k staršem. Tu gor berem kako se posmehujete ljudem, ki živijo pri starših, jaz pa se sprašujem, zakaj ne? Na papir dajem za in proti: vseeno bi imela dovolj lastnega prostora in samostojnosti, domačo hrano, skoraj nič stroškov, ogromno prihrankov, družbo, po drugi strani sobivanje (čeprav z meni najljubšimi ljudmi), delno prilagajanje, itd.
Prosim, naštejte mi vaše misli zakaj da in zakaj ne, da razširim svojo listo in se lažje odločim.

Če se zavedaš tega, da kmalu ne boš imela “mama hotel”, ampak boš staršem nudila (beri: vračala) “hčerka hotel” in si na to pripravljena, potem vsekakor podpiram tvojo odločitev, da se preseliš nazaj k staršem, kerti bo veliko bolj enostavno skrbeti za starša, če ste vsi skupaj v isti hiši.

Zakaj pa ne? Meni to nic ni čudno. Ce bi bila jaz samska brez družine, bi brez pomislekov naredila enako. Svoje starše imam zelo rada in ne predstavljam si, da jih nebi videla vsak dan.

Težko te bo prepričati, ker očitno nikoli nisi zares odšla od doma.
Zakaj ne? Ker staršem ni cilj, da bodo tebi stregli spredaj in zadaj. Jima ne privoščiš spodobne starosti? Zakaj misliš, da si jima lahko na grbi?
V vseh letih nisi spacala skupaj niti za en skromen flat? In zdaj bi še srkala os staršev, kar se da posrkati?
Prihranila boš točno za kaj? Saj ti že zdaj ostaja oz. kam gre tvoj dnar?
Vidiš, zaradi vsega tega si samska in vedno boš.

A ni škoda, da tako negativno razmišljaš glede ljubezni. Vse ostalo se strinjam. Zakaj ne. Jaz žal nimam več staršev. Bi pa tako nekako naredil, če bi bil v neki krizi, ali pa totalno obupan nad družbo, ljubeznijo, srečo, itd itd. Potem bi šel v mama hotel. V nasprotnem primeru pa ne. Pa saj nisi 60 stara, obupana nad vsem, in razočarana tako močno v življenju, da greš nazaj.

Res je tako. Če bi napisala: grem k staršem, da jima nekako vrnem skrb zame, da jima krijem za stroške in hrano,da si bosta reveža končno lahko kaj privoščila, preden toliko ostarita, da ne bosta mogla nikamor več. Grem,da jima pomagam.
Ampak ne, ona razmišlja, da gre tja, da ju bo zajedala in se obesila na njuno hrano in kurjavo…In jima onemogočila razpolaganje z nepremičnino.
Grdo. Verjetno imaš zelo prav, da je zato samska. Slab karakter.

Če se zavedaš tega, da kmalu ne boš imela “mama hotel”, ampak boš staršem nudila (beri: vračala) “hčerka hotel” in si na to pripravljena, potem vsekakor podpiram tvojo odločitev, da se preseliš nazaj k staršem, kerti bo veliko bolj enostavno skrbeti za starša, če ste vsi skupaj v isti hiši.
[/quote]
Da, tudi o tem sem razmišljala. Starši so sicer še zelo vitalni in zdravi in nič ne kaže na kako poslabšanje tega stanja. Se pa zelo dobro zavedam, da ne bo zelo dolgo tako, leta pač naredijo svoje, hočeš nočeš.
Mogoče mi za par let ne bo težava lažja skrb za starše. Tudi to točko jemljem v poštev.
Ampak, po drugi strani se sprašujem, kaj če ostane tako in ne bom živela z njima in bosta potrebovala skrb, vseeno bom morala poskrbeti zanju, tako ali drugače.

Razumem, da bi bili starši tok stari, da nebi mogli zase poskrbet ali pa bolani. Ok pač greš pomagat. A kakor berem so starši čisto vredu. Ne vem pa tudi zakaj pri vseh teh letih nisi prišla do svojega stanovanja. Kljub razočaranju bi šla domov stanovanje bo oddajala imela bi prihodke, nebi rabila tok delat. Skratka uživanje v življenju. A žal mislim, da ne iskoriscas pravilno življenja in vsega kar ti je dano.

Da odgovorim še na teh par komentarjev.
Nisem odšla od doma? Samostojno živim že od 19ega leta. Domov grem na obisk, mogoče 1x na 3 mesece?.
Zakaj misliš, da bi bila staršem na grbi? Ker bi dodali še en krožnik na mizo (hrane, ki je itak vedno skuhajo prevč)?
Kar se tiče tega, kar sem “spacala skupaj” v teh letih: ne, nisem spacala za en flet, spacala sem za (samo?) pol fleta, ampak ga nisem kupila (ker bolj kredibilni strokovnjaki, bolj pametni kot ti in jaz, povedo, kdaj se splača najemati in kdaj kupiti in glede na to, da se pri meni bolj splača prvo (najem < 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vrednosti stanovanja - ampak to je čisto druga in dolga zgodba, zato o tem ne bomo zdaj)).
Prihranila bom za kaj, kam gre moj denar? Na banko. Čez kakih 20 let bom zelo verjetno tudi jaz potrebovala dodatno nego in skrb.
Samska pa sem zato, ker sta za mano 2 propadli dologletni zvezi in sem se odločila, da tretjega poskusa ne bo. Še kaj?

Stara sem 47 in ja, zdaj sem jaz tista, ki skrbi za starše, ne obratno. Tako da – bedna provokacija.

Glede ljubezni sem res obupala in to dala ad acta.
Drugače pa nisem negativna. Pa tudi v krizi nisem, nisem obupana nad vsem.
Ko grem domov, se počutim dobro, doma, mirno. Mi je ta občutek zelo všeč.

Ne vem ne poznam. Če si edinka razumem. A vseeno, če bi spoznala koga, vredu človeka bi lahko kasneje skupaj šla v hišo, in poskrbela za starše in samo hišo itd itd. Samo dokler sta vredu, in dokler se nisi vrgla puške v koruzo je za razmisliti. Zdaj lahko delaš kar želiš, greš k staršem kadar hočeš. K tebi pride kdor želi. Lahko so se tako uredu starši samo zavedaj se, da slej ko prej pride do določenih omejitev. V starosti si pa itak po zakonu dolžna za njiju skrbet.

Zakaj bi si za referenco jemala zafrustrirane škodoželjne ljudi na forumu? In kar je pomembneje, boš sprejela odločitev zase ali zato, da bi ugajala drugim? 1600 ni majhna plača. A od nje imaš bore malo, če plačuješ za najemnino. Če je res tako, kot pišeš, zakaj bi izgubila nekaj 100 evrov na mesec zato, da boš ugajala predsodkom družbe? Samskost je pa tako ali tako zelo “in”.

Tudi za mano so propadle dolgoletne veze. Tudi dolgo zakonsko obdobje. Pa kaj pol. Tudi kratke veze so bile. Vse z enim namenom. To se ne pomeni, da bom obupal nad ljubeznijo, samo bolj previden sem. In drugače razmišljam, si pa ne predstavljam pri 45 letih biti razočaran nad ljubeznijo.

Vsak zase ve, kaj je dobro in prav. Samo, da bi si pa dovolil, da bi me dve dolgi vezi tako pohodil. Halo kje imaš hrbet. Kje je tvoja hrbtenica. Brez otrok si. Brez skrbi. Brez finančnih težav. Halooooo. Zamisli si, da si u totalni p….i in, da ti propade zakon, itd itd. Kaj bi potem čisto obupala Al kako.

Res je tako. Če bi napisala: grem k staršem, da jima nekako vrnem skrb zame, da jima krijem za stroške in hrano,da si bosta reveža končno lahko kaj privoščila, preden toliko ostarita, da ne bosta mogla nikamor več. Grem,da jima pomagam.
Ampak ne, ona razmišlja, da gre tja, da ju bo zajedala in se obesila na njuno hrano in kurjavo…In jima onemogočila razpolaganje z nepremičnino.
Grdo. Verjetno imaš zelo prav, da je zato samska. Slab karakter.
[/quote]
Reveža? Nista ravno reveža, sta bolje stoječa od mene, a to ni pomembno.
Starša zelo dobro poznam in vem, da ne bi hotela vzeti niti enega evra za stroške (seveda bi vztrajala in jima morda vsilila nek mesečni znesek).
Za hrano pa mi zelo verjetno ne bi uspelo: večino zelenjave in sadja pridelata sama, ostalega nekaj malega kupita. Ker ju poznam in vem, da ne bi hotela sprejeti nobenega denarja, bi enkrat tedensko jaz nakupila stvari, za katere vem, da bi jih onadva drugače kupila.
Kar se tiče kurjave: imata centralno na nafto (ne uporabljata), peč na drva (večinoma to), elektično ogrevanje in ogrevanje s klimo. Drva imamo lastna, za stroške (elektrika) bi pa seveda, brez vsakega dvoma, plačevala.

Ja pol pa pot pod noge in gas. Pa še vsak dan vozi v službo in ni panike.

Reveža? Nista ravno reveža, sta bolje stoječa od mene, a to ni pomembno.
Starša zelo dobro poznam in vem, da ne bi hotela vzeti niti enega evra za stroške (seveda bi vztrajala in jima morda vsilila nek mesečni znesek).
Za hrano pa mi zelo verjetno ne bi uspelo: večino zelenjave in sadja pridelata sama, ostalega nekaj malega kupita. Ker ju poznam in vem, da ne bi hotela sprejeti nobenega denarja, bi enkrat tedensko jaz nakupila stvari, za katere vem, da bi jih onadva drugače kupila.
Kar se tiče kurjave: imata centralno na nafto (ne uporabljata), peč na drva (večinoma to), elektično ogrevanje in ogrevanje s klimo. Drva imamo lastna, za stroške (elektrika) bi pa seveda, brez vsakega dvoma, plačevala.
[/quote]

Pošteno. Ampak porkaduš, kako to, da jih zdaj videvaš enkrat na tri mesece, pa bi se preselila k njim? Mislim, deluje kot da si niste blizu.

Mogoče pa v domačem okolju spoznaš ljubezen svojega življenja. Niki ne veš.

Na takšen način – grem kamor želim, počnem kar želim, k meni pride kdor želi – živim že 27 let.
Razmišljam pa o teh omejitvah, ja. Zato tudi sprašujem tu gor, kaj bi bili minusi te odločitve.
Btw: za starše bom dolžna skrbeti, če bom živela pri njih ali ne.

Resnično iščem samo dodatne faktorje za in proti, predsodki in mnenja družbe name nimajo kaj dosti vpliva. Sprašujem za dodatne + in -, stvari na katere še nisem pomislila.
Najemnine imam 300 evrov, vseh stroškov okrog 120. Od plače mi kar nekaj ostane.

Pošteno. Ampak porkaduš, kako to, da jih zdaj videvaš enkrat na tri mesece, pa bi se preselila k njim? Mislim, deluje kot da si niste blizu.
[/quote]
Dobro vprašanje.
Razdalja ne more biti izgovor. Je za razmisliti.

Dobro vprašanje.
Razdalja ne more biti izgovor. Je za razmisliti.
[/quote]
Koliko si pa zdaj oddaljena od staršev?

Koliko si pa zdaj oddaljena od staršev?
[/quote]
Pol ure vožnje.

Pol ure vožnje.
[/quote]
To res nič ni. Zakaj potemtakem le enkrat na tri mesece?