Itak si že sklenila, da greš k njima, kar se jasno razbere že iz samo nekaj tvojih odgovorov, vsega niti nisem brala. In če je tako, kaj točno želiš izvedeti od nas? Razloge proti si z vsemi zobmi in kremplji napadla. Iščeš torej blagoslov od tujcev na forumu? Evo mojega: “Ja, itak da pojdi k njima, da bosta skrbela zate. Super, to je naboljša odločitev v tvojem življenju, bolje ne more bit. ” Bo v redu?
[/quote]
Veš, v resnici imaš prav (a ne tako kot ti misliš, obratno).
Plusov je trenutno več kot minusov. Dejansko pa iščem minuse. Tiste, katerih moji kvazi argumenti ne morejo podreti.

Nekaj, kar moras tudi razmisliti: ni isto ziveti s starsi kot najstnik ali pa kot odrasla oseba navajena svojega reda, ritma itd. Jaz sem tudi sel od doma pri 18ih, imel in imam starse zelo rad, pa si ne predstavljam, da bi ziveli skupaj ponovno. Iti na obisk ni isto in ne da realne slike.

Imam svoje stanovanje, edinec, v druzinski hisi le se mama (oce je umrl), sem tvojih let – hodim na obiske, skrbim za mamo in hiso kolikor gre – hiso zelim tudi obdrzati in morda imeti tam vikend, ko bom v penziji, ampak zdaj nikakor ne bi mogel tam ziveti z mamo, pa jo imam zelo rad. Ne gre le za “ekonomsko racunico”. Tudi za mano sta 2 zakona – brez otrok.

Zakaj ne? Če je staršem prav.
Ljudje pač živimo različna življenja. Če vsi smatrate, da vam to ustreza, najlepše.
Vsi pač niso v zvezi in ostanejo samski – tudi vse življenje.
Še ne dolgo nazaj je živelo nekaj generacij skupaj. Ne vem zakaj je v današnjih časih to tak greh….in bi vsi morali živeti na svojem pa čeprav jim to ne ustreza (mislim, da so tu tudi interesi kapitala – več stanovanj, avtomobilov, itd.)

Tudi v tem okviru si lahko vzameš toliko zasebnosti, kolikor ti ustreza.
Ne vidim tu nobene sramote in nobenega poraza, lahko je tudi sinergija.

In nikjer ni rečeno, da v življenju tudi še srečaš sorodno dušo. V tem primeru se pa pač spet organiziraš drugače….in ne, zato ne pustiš staršev na cedilu.

Jaz bi se težko vrnila domov, kljub temu, da imam starše neskončno rada in se dobro razumemo, ker vem, da bi:
– ju skrbelo, če ne bi bila zvečer (zjutraj) doma
– bi vsaj mama skrbela (imela pripombe nad) za mojo prehrano
– bi se ji zdelo, da športam preveč/ premalo
– bi komentirala, kako se ne znam umiriti ali mi dala vedeti, da bi pa malo več že lahko naredila (zase npr.)
– če bi kuhala še zame, bi me morilo, da moram biti ob uri na kosilu
…
V glavnem, pogrešala bi svobodo in svoj stil življenja brez sicer dobronamernih komentarjev.

To govorim sedaj, ko živim s svojo familijo. Nisem pa sigurna, če bi isto mislila, če bi živela sama.

Ti veš najbolje, kakšna si ti, kaj te moti in kaj pogrešaš.

Ja, imaš prav. Zelo dobro razumem tvoj point. Ampak.
Na eni strani občutek sposobnosti poskrbeti sam zase in samostojnost, brezskrbnost, na drugi strani pa občutek dolžnosti, obveznosti in pripadnosti. Kaj je bolj prav za zrela leta?

Pri meni ne gre za ekonomsko računico. Daleč od tega, denarja mi ne manjka.
Manjka mi družbe. Družine. Bližine. Domačnosti. Miru.

tinca karolinca hvala ti za zelo prijeten in pozitiven prispevek:-)))

Ja, imaš prav. Zelo dobro razumem tvoj point. Ampak.
Na eni strani občutek sposobnosti poskrbeti sam zase in samostojnost, brezskrbnost, na drugi strani pa občutek dolžnosti, obveznosti in pripadnosti. Kaj je bolj prav za zrela leta?
[/quote]

Eno in drugo je prav. Kar si napisala pa na začetku, torej da greš v mama hotel, kar pomeni, da te bodo stregli in financirali, to pa ni v redu, pa tudi če itak vedno skuhajo malo preveč. In ker si dobila nekaj negativnih komentarjev, si malo olepšala stvar in idejo okrasila s pomočjo staršem. Pa malo dvomim, da imaš res ta namen, ker bi sicer to takoj in najprej izpostavila.

Evo, bravo. Ob vseh točkah si že v prvo zadela tisto, ki mene najbolj skrbi. Da bi njiju skrbelo zame, če ne bi bila za kosilo doma, če ne bi bila ob xy uri doma, če ne bi bila zvečer doma, če ne bi bila do polnoči doma, če ne bi bila do treh zjutraj doma, itd … itd …
Mene skrbi, da bi njiju skrbelo.
Kako se temu izogniti, če živiš skupaj?

Ja, imaš prav. Zelo dobro razumem tvoj point. Ampak.
Na eni strani občutek sposobnosti poskrbeti sam zase in samostojnost, brezskrbnost, na drugi strani pa občutek dolžnosti, obveznosti in pripadnosti. Kaj je bolj prav za zrela leta?
[/quote]

V takem primeru bi se priselila v zelo bližnjo okolico.
Bi šla lahko vseeno vsak dan tja na kosilo ali kavico ali kaj postorit, če bi me potrebovala. Ali če bi jaz kaj potrebovala. Še vedno pa bi ohranila svojo zasebnost.

Jaz recimo imam rada prijatelje na obisku ali pa se ga kakšen petek po službi malo napijemo s kolegi, obrnemo roštilj in se sprostimo po napornem tednu. In to s starši ne gre 🙂

Eno in drugo je prav. Kar si napisala pa na začetku, torej da greš v mama hotel, kar pomeni, da te bodo stregli in financirali, to pa ni v redu, pa tudi če itak vedno skuhajo malo preveč. In ker si dobila nekaj negativnih komentarjev, si malo olepšala stvar in idejo okrasila s pomočjo staršem. Pa malo dvomim, da imaš res ta namen, ker bi sicer to takoj in najprej izpostavila.
[/quote]
Mama hotel sem napisala zato, ker kot vidim, se tu gor tako pravi življenju pri starših. Nikakor ni moja želja ali namen finančno izkoriščati staršev v mojo korist, nasprotno, raje bi kaj dala kot dobila.
Btw: kar se tiče tvojega drugega stavka: ne grem v mama hotel, pač pa se skušam odločiti ali naj grem ali ne, trenutno se tehtnica bolj nagiba v ne kot ja. Iščem razloge za da in razloge za ne.

Mama hotel sem napisala zato, ker kot vidim, se tu gor tako pravi življenju pri starših. Nikakor ni moja želja ali namen finančno izkoriščati staršev v mojo korist, nasprotno, raje bi kaj dala kot dobila.
Btw: kar se tiče tvojega drugega stavka: ne grem v mama hotel, pač pa se skušam odločiti ali naj grem ali ne, trenutno se tehtnica bolj nagiba v ne kot ja. Iščem razloge za da in razloge za ne.
[/quote]

Povedal ti bom jaz o tem.

Povedal ti bom jaz o tem.
[/quote]
Povej, imaš moj mail na pvt.

Mama hotel sem napisala zato, ker kot vidim, se tu gor tako pravi življenju pri starših. Nikakor ni moja želja ali namen finančno izkoriščati staršev v mojo korist, nasprotno, raje bi kaj dala kot dobila.
Btw: kar se tiče tvojega drugega stavka: ne grem v mama hotel, pač pa se skušam odločiti ali naj grem ali ne, trenutno se tehtnica bolj nagiba v ne kot ja. Iščem razloge za da in razloge za ne.
[/quote]

Razlogov, tako enih kot drugih, so ti našteli že mnogo. Kako bo in kaj bi bilo najbolje, ne moremo vedeti, niti ne veš ti, ker v tolikih letih, odkar ste nazadnje živeli skupaj, ste vsi že toliko starejši, človek in njegove potrebe se spremenijo, spremenijo se vrednote, pogled na svet, razmišljanje in tako dalje. Najbolj idealno bi bilo poskusiti. Če se ne bi izšlo in staršev ne bi hotela prizadeti, jima predlagaj, da se za nekaj časa preseliš k njima, ker se odločaš o menjavi stanovanja in dokler nekaj ne najdeš ali se odločiš med najemom in nakupom, bi bila pri niju. Nekaj mesecev. Potem pa vidiš, kako vam gre. Če se boste ujeli in boste vsi zadovoljni, predlagaj, da ostaneš. Če ne bo šlo, boš itak nekaj našla in šla in starši bodo mislili, da je to itak bil del načrta. Vem, da me bo kdo napadel, da bi to bilo vlečenje staršev za nos, računi brez krčmarja, izkoriščanje in ne vem še kaj. Ampak to je način, ki bi najbolj ohranil mir med vami, njun mir, ju ne bi prizadel in jima prihranil morebitno razočaranje, tebi pa slabo vest.

Hvala za tale predlog.
V bistvu zelo razumna rešitev.
Mogoče pa res, hvala.

Razlogov, tako enih kot drugih, so ti našteli že mnogo. Kako bo in kaj bi bilo najbolje, ne moremo vedeti, niti ne veš ti, ker v tolikih letih, odkar ste nazadnje živeli skupaj, ste vsi že toliko starejši, človek in njegove potrebe se spremenijo, spremenijo se vrednote, pogled na svet, razmišljanje in tako dalje. Najbolj idealno bi bilo poskusiti. Če se ne bi izšlo in staršev ne bi hotela prizadeti, jima predlagaj, da se za nekaj časa preseliš k njima, ker se odločaš o menjavi stanovanja in dokler nekaj ne najdeš ali se odločiš med najemom in nakupom, bi bila pri niju. Nekaj mesecev. Potem pa vidiš, kako vam gre. Če se boste ujeli in boste vsi zadovoljni, predlagaj, da ostaneš. Če ne bo šlo, boš itak nekaj našla in šla in starši bodo mislili, da je to itak bil del načrta. Vem, da me bo kdo napadel, da bi to bilo vlečenje staršev za nos, računi brez krčmarja, izkoriščanje in ne vem še kaj. Ampak to je način, ki bi najbolj ohranil mir med vami, njun mir, ju ne bi prizadel in jima prihranil morebitno razočaranje, tebi pa slabo vest.
[/quote]

Razlogov, tako enih kot drugih, so ti našteli že mnogo. Kako bo in kaj bi bilo najbolje, ne moremo vedeti, niti ne veš ti, ker v tolikih letih, odkar ste nazadnje živeli skupaj, ste vsi že toliko starejši, človek in njegove potrebe se spremenijo, spremenijo se vrednote, pogled na svet, razmišljanje in tako dalje. Najbolj idealno bi bilo poskusiti. Če se ne bi izšlo in staršev ne bi hotela prizadeti, jima predlagaj, da se za nekaj časa preseliš k njima, ker se odločaš o menjavi stanovanja in dokler nekaj ne najdeš ali se odločiš med najemom in nakupom, bi bila pri niju. Nekaj mesecev. Potem pa vidiš, kako vam gre. Če se boste ujeli in boste vsi zadovoljni, predlagaj, da ostaneš. Če ne bo šlo, boš itak nekaj našla in šla in starši bodo mislili, da je to itak bil del načrta. Vem, da me bo kdo napadel, da bi to bilo vlečenje staršev za nos, računi brez krčmarja, izkoriščanje in ne vem še kaj. Ampak to je način, ki bi najbolj ohranil mir med vami, njun mir, ju ne bi prizadel in jima prihranil morebitno razočaranje, tebi pa slabo vest.
[/quote]
Hvala za tvoj nasvet, se mi zdi zelo uporaben v dani situaciji. Sem tudi sama razmišljala o tem, da bi se začasno (poskusno) preselila.

+plusov imam že ogromno, trenutno iščem – minuse

Hvala vsem za misli in prispevke

Jaz živim pri tastarih.
O predsodkih družbe do “mama hotela” zvem večinoma iz medijev in tegale foruma, polnega zlobnih, zadirčnih ljudi. Bistvo predsodkov je, da je “mama hotel” zelo nizek statusni simbol. Ponavadi nad ljudmi v “mama hotelih” zlivajo največ gnojnice tisti in tiste, ki živijo na svojem … ker sta jim tatica in mamica kupila stanovanje ali ga je stara teta odstopila ali pa možek / nevesta z doto prinesla. Skratka, ljudje torej, ki do svojega stanovanja niti slučajno niso prišli “popolnoma sama s trdim delom”. Toliko o tem.

Iz odgovorov tukaj pa mi je nekaj nadvse zanimivo: čutiti je ta visokostni ton, češ “mama hotel” je pa res samo za luzerje … a v isti sapi taisti ljudje z visoko dvignjenimi nosovi opisujejo “mama hotel” tako doživeto, da se upravičeno lahko vprašamo, ali so oni sami pravzaprav sploh prerasli svoje otroške predstave o sebi in starših. Ker “mama hotel” opisujejo tako, kot da gre še vedno za starše in 6-letne otroke! Nekam sumljivo temeljito se vživljajo v predstavo o “mama hotelu”, medtem ko ga hočejo kritizirati in sebe prikazati kot uspešneže na svojem! Njihovi opisi so polni prizorov o tem, kako starši in otroci nenehno visijo drug na drugem. Hm, le zakaj …

Jaz živim pri tastarih … in se komaj sploh vidimo. Pogovarjamo se ne (forum bo ob teh besedah moralistično skočil v zrak, češ ježešna, kakšna družina pa ste. Hm, zanimiv refleks nekoga, ki zase trdi, da se je osamosvojila od svoje družine …). Hočem reči: ko se 6-letnik prekucne, gre to takoj povedat mamici. Ja, zato se v taki družini z malimi otroki nenehno nekaj pogovarjajo. Zdaj pa, ko se jaz prekucnem – se pravi, nekaj doživim, dobim idejo, kaj izkusim, se mi kaj zgodi … veste, pa mi kljub temu, da imam starše skoraj pred nosom, niti na misel ne pride, da bi jim pravil o tem! Zakaj ne? Hja, lejte, zato, ker ravno nisem star 6 let in ne potrebujem “podelitve čustev” s starši. Kar očitno marsikdo s tega foruma (ki je uspešno vse sama samostojno dosegla, kajne) še vedno zelo potrebuje. Torej, seveda se pogovarjamo doma. A ne o stvareh, ki so moj svet in moje življenje.

Moj “mama hotel” pomeni samo eno: da nek ljubljanski preserator, ki mu je očka po mutnih poslih zrihtal nepremičnine, od mene ne dobi niti centa najemnine! Da pa tatica in mamica skrbita zame, je pa daleč od tega, kakor si vesoljni forum to zamišlja (očitno na podlagi lastnih hrepenenj).

Tako da, minusi “mama hotela” so kvečjemu tisti, ki izhajajo iz nerazdelanih predstav tega, kaj pomeni biti odrasel človek. Ali je torej forumašica, ki vsak dan kliče mamico po telefonu, da podeli svoja čustva z njo, kaj manj v “mama hotelu” kot nekdo, ki ima slučajno pač starše fizično blizu, fura pa svoje življenje?

Hoditi na obisk staršem 1x na tri mesece ali živeti z njimi vsak dan je ogromna razlika. Še posebej po toliko letih samostojnega življenja.

Odvisno od tega, kje se nahaja ta mama hotel. Če je nekje v vukojebini in pomeni selitev tudi osebnostno nazadovanje, nikakor. Če pa je v mestu, se seliš samo za par sto metrov in se ti siceršnje navade ne spremenijo, zakaj pa ne.

verjamem, da sta starša sedajle vitalna, ko pa se boš preselila, kar naenkrat ne bosta morala par ur brez tebe. ampak glede na to, da drugega življenja kot službe nimaš, ti bo to lahko kar dobrodošlo.

Kako bi ne imela nič stroškov?
Kaj a ti bi vse da ti starši financirajo?
A se zezaš?

A si ti riba retardirana al kaj? Kje pa piše, da je sobivanje to, da te nekdo streže spredi in zadi? A sploh veš, kaj pomeni sobivanje? In zakaj bi vsi morali svoj denar vtakniti v zidovje? Življenje je še kaj drugega kot bajturina. Zakaj bi morala imeti partnerja, če ga ne želi? Pa kaj je s tabo babše? A si na drogi al imaš nižje sposobnosti? Pa daj pusti ljudi, da dihajo. A ti sploh veš, koliko dela je z ostarelimi starši? Pucanja? Rihtanja prostorov? Vožnja do zdravnikov? Urejanja dokumentacije? Mislim, da bo tole prej hotel hčerka.

Mogoče pa bo ljubezen tam kje najmanj pričakuješ.

Ti imaš izbiro za mama hotel. Jaz te izbire nisem mel. Al cesta al mama hotel. Zbral sem mama hotel, ker ni šlo drugače.

Naj drugi pljuvajo, koliko jim je želja. Očitno živijo na visoki nogi.