Pride ženska k zdravniku — / Kluun
Zelo na hitro: v središču je junakovo spopadanje z ženinim rakom dojk in njegovo (ne)sprejemanje situacije. Kot ventil uporablja pomnoženo druženje z drugimi ženskami … sam sebe nekje vmes definira kot “monofoba” … Roman sicer temelji na resničnih dogodkih. Njegovo nadaljevanje je Vdovec. Če se odločimo prebrati prvega, moramo prebrati tudi drugega. Lažja zadeva, ki pa kljub vsemu odpira (skupaj z Vdovcem) nekaj vprašanj, o katerih moramo tako ali drugače razmisliti vsi.
Pozitivno se mi zdi, da junak ni idealen.
Med branjem knjige so me prevevali mešani občutki. Po eni strani občudovanje glavnega (moškega) junaka nad njegovo požrtvovalnostjo in skrbjo za bolno ženo, po drugi strani pa bes in moralne obsodbe zaradi njegove promiskuitete, skakanja čez plot. Lahko bi počakal tistih nekaj mesecev do ženine smrti in se posvetil njej, saj bo imel potem še čas za druge ženske. Tako si misli bralec, predvsem bralke. Knjiga je sprožila v tem smislu veliko moralnih dilem in debat. Sama sem glavnega junaka navsezadnje vzela v paketu, z njegovimi dobrimi in slabimi stvarmi, njegovo obnašanje sprejela kot obupne poskuse, da bi se vživel v to zanj nepričakovano situacijo, na kakršno nihče ni pripravljen in se ne zna obnašati v njej, vendar je do konca stal ženi ob strani in se ji trudil dati moč. Knjiga se me je globoko dotaknila, medtem ko se mi je Vdovec zdel zanič, napisan na silo in plehek. Še bolj razočarana sem bila pa nad tretjo knjigo Petelinčka, ki opisuje povsem drugo temo in je bila zame povsem neberljiva in brez vsebine.
Glede na aktualne in občutljive dogodke pa še dodatke. Knjiga Pride ženska k zdravniku proti koncu zelo nazorno opisuje postopek evtanazije na Nizozemskem, po pravni, etični in zdravniški strani in tudi opiše dejansko dejanje. Tudi s tega vidika jo je vredno prebrati, saj odpira marsikatero moralno vprašanje.